Kot pišejo v Science, so z 2000Q simulirali fizikalni sistem, ki ga sestavljajo magneti v tridimenzionalni kubični rešetki. V kubični rešetki so postavili 8 x 8 x 8 magnetov, ki lahko imajo spin obrnjen v eno ali drugo smer. Gre za simulacijo interagirajočih spinov v Isingovem modelu, kar je tipičen primer visoko koreliranega sistema, saj so delci odvisni in tudi vplivajo na sosednje delce. Opazovali so fazne prehode v tem sistemu. Kvantni računalniki so zelo pripravni za reševanje takih problemov, saj klasična rešitev požre zelo veliko računskega časa. Prednost kvantnih računalnikov so kubiti, ki za razliko od bitov v običajnih računalnikih, ki lahko zavzamejo zgolj vrednosti 0 ali 1, vsebujejo vse vrednosti hkrati (so v superpoziciji) in se potem sesedejo v pravilno (najugodnejše) stanje.
Bodimo pošteni in priznajmo, da so kvantni računalniki še vedno na začetku svoje poti, zato so vsi trenutni primeri uporabe bolj dokaz koncepta kot uporabni rezultati. Tudi v najnovejšem primeru je 2000Q rešil problem, ki je v postavljenem obsegu hitreje rešljiv na klasičnih računalnikih. Na začetku seveda hitrost ni pomembna; treba je dokazati, da so problemi sploh rešljivi na predstavljen način.
Kvantne simulacije so eden izmed izjemno pomembnih načinov uporabe kvantnih računalnikov. Računska zahtevnost opisa kvantnih sistemov s številom delcev hitro raste in tudi najzmogljivejši računalniki se danes ustavijo, ko število delcev preveč naraste. Že Richard Feynman si je v 80. letih zamislil, kako bi lahko kvantni računalniki simulirali te sisteme brez pretiranega naprezanja, saj so v svoji naravi - kvantni.
Helmut Katzgraber s teksaške univerze A&M je pojasnil, da gre za najbolj zanimiv rezultat, ki ga je D-Wave ustvaril doslej in za uresničitev Feynmanovih sanj o kvantnih simulatorjih. Aram Harrow z MIT-a dodaja, da je prav ta simulacija primer problema, za katerega je 2000Q narejen. Gre za simulacijo enega največjih kvantnih sistemov doslej. Richard Harris iz D-Wava je zaključil, da so s tem dokazali, da je 2000Q pravi kvantni računalnik, ki lahko opiše fiziko, kar so ves čas trdili. Ob tem vsi pošteno priznavajo, da D-Wave ne dela univerzalnih kvantnih računalnikov in da s to arhitekturo vsega ne bomo mogli postoriti. Kvantne simulacije pa so dosegljive.
