Amakudari.
Apple je za prvo rundo dividend zato skočil kar na dolžniški trg. V luči "trenutnih gospodarskih razmer" so hitro in poceni (za 0.45- do 3.85% obrestno mero) dobili 17 milijard dolarjev, tj. za drobiž več, kot rabi za svoj dolg primakniti ameriški suveren (in bistveno manj od slabih 7%, ki jih rabi obljubiti z BBB+ ocenjeni naš). Je pa še vedno manj od že tako znižane posebne stopnje za uvoz kapitala iz podružnic v tujini, ki znaša 5.25%. Očitno Apple računa na še odstotek ali dva popusta, preden bodo pripravljeni stvari dejansko plačevati s svojim v tujini zasluženim denarjem.
To je že tako super. Običajna zakonska stopnja je namreč 35%, vendar so si tehnološki velikani z velikimi prihodki v tujini že leta 2004 dali zlobirati posebne davčne ugodnosti, ki so to številno znižale na 5+četrtinko. T.i. American Jobs Creation Act jim je to enkratno izjemo dovolil pod premiso, da bodo s tem nazaj pripeljanim denarjem ustvarili več ameriških služb. Seveda niso. V ZDA se je vrnilo se je kar $362 milijard dolarjev denarja, prihranek v davkih pa je znašal kar 265 milijard, brez zaznavnega neposrednega vpliva na zaposlovanje domačinov. Obenem so se ZDA znašle v prekrškovnem postopku pred Svetovno trgovinsko organizacijo in celo maščevalne dvige carinskih dajatev s strani EU.
A mlin mirno melje dalje. CEO Tim Cook je to sredo senatorjem zagotovil, da vsekakor plača vse davke, ki jih mora (drži), da je največji plačnik davka na dobiček v ZDA (6 milijard, 2.5% celotne mase - tudi drži), ter da je pravzaprav on "žrtev zastarele davčne zakonodaje", za katero je že skrajni čas, da "se radikalno poenostavi" (no ja ..). V ta namen je priporočil znižanje stopnje davka na dobiček ter ponovno pocenitev davka na uvoz sredstev s tujih podružnic po zgledu iz 2004. Senatorji so bili zadovoljni, a kaj, ko jim je bil pozabil povedati, da bi ob poštenem poslovanju moral plačati vsaj še dodatno milijardo davka, na teden! 6 milijard letno kar naenkrat več ni tako visoka cifra.
Seveda je imel Cook v mislih povsem konkretne predloge za prenovo davčne knjige. Kongres namreč že dve leti maliči poseben, petstranski zakon po imenu Freedom to Invest Act of 2011, ki bi podjetjem - tokrat so zraven še drugi tehnološki velikani z znatnimi neobdavčenimi prihodki v tujini, denimo Google in Cisco - spet omogočil poceni vrnitev tega denarja domov. Z zakonom je samo en problem - to, da še ni sprejet.
Da pa bi se ga sprejelo še v času za omenjeno nagrado Applovim delničarjem, je Apple močno povečal sredstva, ki jih namenja za lobiranje predstavnikov Kongresa. Deset let nazaj je za to šlo "le" 360.000 dolarjev letno, lani skoraj 2 milijona, letos pa očitno skoraj štirje milijoni, torej dvakrat toliko. Višja cena je seveda in predvsem odraz višje kvalitete storitev, ki si jih želijo. Pristopili so namreč k lobistični hiši Fierce, Isakowitz & Blalock, kjer zanje (in za podobno misleča podjetja) samo na tem zakonu dela več kot 160 izkušenih lobistov. Gre za nekdanje člane obeh domov parlamenta ter njihove visoko postavljene uradnike, skratka ljudi, ki so še včeraj sprejemali prav te odločitve, za katere zdaj lobirajo. Njihova naloga je, da v davčno zakonodajo zasejejo komplicirane izjeme, ki koristijo zgolj njihovim strankam, pa to tako, da se lahko te taiste stranke kasneje izgovarjajo na taisto "komplicirano" davčno zakonodajo, ki da je kriva za njihove nizke davke. Fierce & co so seveda eni od boljših in če njim ne bo uspelo, potem najbrž ne bo nikomur.
Ko bo to rešeno, jih čaka še en, malo manjši problem. Britanski dacar, parlament in javnost že nekaj časa gledajo pod prste ameriškim multinacionalkam, ki na več sto milijonov tam ustvarjenega prometa plačujejo bakšiš od davka, če sploh, medtem ko so morajo biti ostali državljani podvrženi dvigu davkov ter krčenju storitev (austerity - niti pol tako hud kot predlaga naša vlada, a vsakdo pač vidi predvsem svoje probleme). Očitno bo treba nekaj lobističnega cvenka nameniti tudi za Evropo, saj se prav tam ustvari lep del tega denarja, ki bi ga zdaj radi tako poceni prešvercali domov v ZDA.
Aja, za primerjavo: Google je lani za lobiranje zapravil 18 milijonov, Microsoft pa 8 milijonov. Slednji veliko porabi tudi doma v zvezni državi Washington, tako da lahko še domače davke plača po ugodnejši davčni stopnji v sosednji Nevadi.
