RIANZ-ova vodstvena struktura imitira Združene narode: člani se delijo na stalne in nestalne, od 5 stalnih sedežev pa so štirje v rokah velikih štirih tujih založb - Sony, Warner in EMI + Universal.
Wikipedia - Lani aprila je novozelandski parlament iznenada in po hitrem postopku, pod znatnim pritiskom ameriških diplomatov, sprejel njihovo različico three strikes zakona za odklop domnevnih internetnih piratov. Poldrugo leto kasneje so našli prvo osebo, ki je prejela dovolj obvestil za odklop, vendar je - podobno kot v Franciji - več kot očitno nedolžna. Novozelandsko združenje glasbenih založnikov (RIANZ, po ameriški RIAA) je zato v sili razmer preprosto umaknilo obtožnico in pustilo stvari stati.
Srečni prvi prejemnik je bila študentka, na katere ime je bil sklenjen internetni priključek v skupnem najemniškem stanovanju. Kot je povedala, in temu si RIANZ ni drznil nasprotovati, sama ni nikoli uporabljala p2p programja, tudi ni vedela, kaj to sploh je. Kot kaže, je bil dejanski krivec eden od sostanovalcev.
Ali pa tudi ne. Njen operater namreč ni bil pretirano temeljit pri pošiljanju obvestil (strikes), zato se ne zdi neverjetno, da so preprosto našli napačno osebo. Obvestila se namreč pošljejo potem, ko imetnik avtorskih pravic tekom nadzora p2p omrežij najde novozelandski IP naslov, ki naj bi (po njihovih besedah) nalagal (downloadal) njihove vsebina, ter ga skupaj s časovno oznako pošlje operaterju. Operater potem preveri svojo naročniško bazo, identificira lastnika in mu pošlje obvestila, ki so v tej konkretni državi vsa pisna (v Franciji je bilo prvo po e-pošti, na račun, ki si ga imel pri operaterju, če si ga že uporabljal). No, osumljena študentka prvega obvestila nikoli ni dobila, ker naj bi ga operater poslal na napačen naslov. Drugega je dobila, nakar je v skladu z v obvestilu zapisanimi navodili preverila varnost svoje brezžične povezave in zaslišala sostanovalce, ki so (sicer pričakovano) vse zanikali. Tretjega sprva spet ni dobila, ker ga je operater spet poslal na napačen naslov, kar so potem sicer (z veliko opravičevanja) popravili. Kmalu je dobila še dodatno četrto in peto opozorilo.
Na tej točki je se RIANZ čutila dovolj samozavestno, da zahteva konkretne sankcije. In tokrat ne odklopa, ampak plačilo denarne kazni v višini $2669.25 novozelandskih dolarjev (slabih 1700 evrov). Računica je bila sledeča: - $1075,50 kot račun za domnevno spiratizirano glasbo; - $373,75 za pravne stroške pošiljanja (in ponovnega pošiljanja, glej zgoraj) obvestil ter stroškov pri sodišču; - $1250,00 kot kazni, ki naj bo odvračala od nadaljnjih kršitev.
Prvi znesek - 1075,50 dolarjev so izračunali kot primerno odškodnino za pet domnevno prenesenih pesmi, po eno na poslano obvestilo. In sicer 5 x $2.39 (€1.5) dolarjev na komad, kolikor je cena v novozelandski iTunes trgovini, krat 90. Zakaj krat 90? Ker so ocenili, da je študentka vsako pesem prenesla 90x. To naj bi izhajalo iz njihovih "lastnih izračunov", po katerih povprečni p2p uporabnik pesem potem naprej razdeli še 90 drugim uporabnikom. Tako seveda ne gre, ker, prvič, njihov three strikes zakon kaznuje samo prenose, ne tudi deljenje naprej (seeding), drugič, v ničemer ne predvideva takšnega višanja odškodnine. Drugače povedano, oni so si jo enostavno "izmislili" kot "primerno". Zdaj, če se spomnite razprave o ACTI, je bilo notri natanko takšno določilo. Tožnik sam in enostransko oceni višino primerne odškodnine, sodišče pa mora to oceno upoštevati. Isto določilo se po vsej verjetnosti nahaja v kanadsko-unijski različici ACTE, CETI, seveda pa ne moremo zares vedeti, ker nam teksta ne želijo pokazati.
Študentka je na tej točki najprej sama odpovedala internetni priključek, na škodo sebe in svojih sostanovalcev. Nato je svoje tegobe zaupala lokalni organizaciji za varovanje digitalnih svoboščin (Techliberty.org.nz), kjer so njen primer z veseljem prevzeli.
Ko je RIANZ izvedela, da se s primerov ukvarja organizacija z malo več sredstvi in medijskega vpliva kot povprečen posameznik, so se preprosto odločili, da ne želijo več zbrati 2600 dolarjev za oškodovane glasbenike. Svoj zahtevek so pač umaknili, s čimer je tegob študentke tudi uradno konec.
Prvi poskus kaznovanja glasbenih piratov je torej končal bolj kot ne klavrno. Po pričakovanjih tudi vidimo vse inherentne probleme takšnega površinskega in polovičarskega režima za razreševanje civilnih sporov: nedosledno zbiranje IP naslovov krivcev, šlamparije pri identifikaciji imetnika naročnika, domnevano a v ničemer dokazano enakost med imetnikom računa in dejanskih kršiteljem (an IP address does not necessarily identify a person), popolno odsotnost kontradiktornosti (možnosti ugovora) tekom postopka zbiranja obvestil, smešne in na ničemer utemeljene ocene škode, ter bržkone kar neustavno omejevanje možnosti za pritožbo. Rezultat takšne toksične mešanice je lahko samo polomija gornjega tipa. Predvidevamo, da bo teh polomij kmalu dovolj, da jo bodo tudi novozelandci mahnili po poti Francozov (pionirjev tega pristopa). Francija je letos, po nastopu nove vlade, namreč povsem sklestila proračun nadzorne agencije HADOPI, še v tem mandatu pa mislijo odpraviti tudi sam zakon.
Skupaj s Portugalci, Irci in - po svoje - tudi nas Slovenci je to jasen signal velikim založbam, da država ne bo urejala njihove bagatele. Če jih kaj moti, naj civilno tožijo, ter v poštenem postopku in na svoje stroške dokažejo vse štiri elemente odškodninske odgovornosti: nedopustno škodljivo dejstvo (uporabo p2p programov za prenos njihove avtorsko zaščitene pesmi), škodo (dejansko, ne izmišljeno), vzročno zvezo (natančne in verodostojne dnevnike vseh p2p prenosov), ter krivdo nasprotne stranke (identiteto, naklep). Če vsi tako zelo piratizirajo, potem ja ne bi smelo biti tako zelo težko in drago.
No, pri nas pravzaprav ni ustavno, ker je šarjenje po vsebini internetnih prenosov (komunikacijska zasebnost in to) v zasebne namene strogo prepovedano.
Tudi pa če bi kaj takšnega (nasplošno) obveljalo, se pa več domačih WLAN omrežij poveže med seboj, vsak da nekaj zadev, ki jih ima (filmi, špili, programi, e-knjige, itn.) "na share", pa je.
Nova Zelandija je pa "posebna" še zaradi nečesa drugega...
Digitalcek, moje mnenje je da avtor naredi najboljše delo, če je lačen. Sit ustvarjalec ni kaj prida naredil. Če avtor nima notranji gon, da naredi sliko, glasbo, tekst.... in mu je cilj narediti denar - adio umetnost, umetniška vrednost dela itn... Ja , mogoče tuc,tuc/konfekcija... kar itak v dobro človeštva treba zatreti... realitiy showe in podobno... različne instant avtorje... Primer? Domicelje je delal super glasbo, dokler ni imel zaščite, in je naredil en drek, od kdaj obstaja zaščita. Đuro je delal s bombaj štampa in top listo nadrealisto genijalne zadeva, zdaj posname našo malo kliniko in kajmak in marmelado - shit od shita.... Bregovič, Kusturica,......Kateri super film je bil v poskusi nadaljevanja kaj vreden? (sorry Boter II) ? Kaj je uničilo te avtorje? Ali bi bilo boljše za njih (STROKOVNO - NE FINANČNO), če ne bi imeli denarja? A bi v tem primeru človeštvo (in seveda ti avtorji) imali veliko več kvalitetnih del? Mogoče so ravno zdaj, ker imajo nekaj denarja in ZATO ne MOREJO narediti nekaj vrednega bolj zagrenjeni - Nekaterih stvari se z denarjem ne da kupiti???? Če uradek nekaj velja, bo imel sponzorje, polne koncerte, seveda tudi veliko piratskih downloadov - ampak bo avtor POLN denarja... Če pa naredi sranje, potem ga vse moti. Itak ne bo nobeden kupil njegov "izdelek". Ajde, če je zastojn, ga bo še kdo poslušal - drugače NITI SLUČAJNO! Za drek ne dam denarja. Predlog: izdajaj sam svoje izdelke preko neta....daj NORMALNO ceno.. če je dobro, bo veliko ljudi dalo kak evro.. 50 centov..10 centov.....in boš zaslužil več, kot če dobivaš tantijemo od sumljivega nakladnika, ali iTunesa, ki pobira extra zaslužke... Veliko boš imel brezplačnih poslušalcev, ampak polne koncerte, veliko reklam in sponzorjev... Če pa nisi talentiran in.. če te žene notranja sila, naredi nekaj, drugače , hvala... ni potrebno... Delaj nekaj koristnega, kaj te bo izpolnjevalo....
Glede uvodne novice pa če bi bili ti njeni sostanovalci pač pošteni in manj sebični, bi se zadeva drugače končala. Neodgovornost do sebe ali drugih lahko prinese več kot le zamere.
Do koga so bili sebični? Tožba je bila zavržena... Gospodična ni utrpela škode...Verjetno je skupaj s sostanovalci naredila kakšno žurko na koncu. Avtorji itak ne bi prodali teh 5 štiklov, kar pomeni, niso utrpeli škodo. Res je , da se je tam neka neresna organizacija zaje...la z izračuni in vlaganjem prijav... Njihov problem... Sostanovalci in gospodična so naredili dobro delo, da so pokazali ves nesmisel zakona v realnem živlenju. Nekdo mora orati ledino.
Digitalček je itak spet preskočil vsebino novice in se zaletel v zanj običajno jamranje o ubogih avtorjih. Pri tem je seveda spregledal, da bodo recimo The Rolling Stones za štiri koncerte prejeli vsak po 20 milijonov. Reveži.
On topic. Tole ni prvi primer, ko tožnik iz riti potegne nek količnik in ga doda vsakemu prenesenemu komadu. Se spomnim par let nazaj, ko so od neke ženske na sodišču zahtevali absurdno vsoto, ki bi presegla BDP parih držav ali celo sveta. No, na srečo je bil sodnik na tleh (za razliko od raznih zajedavskih agencij) in se je zahtevku le nasmejal ter ga zavrnil.
Digitalček je itak spet preskočil vsebino novice in se zaletel v zanj običajno jamranje o ubogih avtorjih. Pri tem je seveda spregledal, da bodo recimo The Rolling Stones za štiri koncerte prejeli vsak po 20 milijonov. Reveži.
Dvomim da se veliko kvalitetnih/produktivnih avtorjev pritožuje nad piratiziranjem. Imajo pač več kanalov za prihodke.
Če pa se greš neko fotografiranje oz. kvazi-avtorstvo, je pa jasno, da je opcij malo in seveda je nalažje jamrat čez zlobni svet. Isto sranje kot Čop/Kozmus in podobni, ki bi imeli nogometne zaslužke in doživljenske rente a ukvarjajo se z ekonomsko nepomembnimi športi. Ego pač.
Kdo hoče veliko denarja, naj se čisto ekonomsko orientira na velik trg in/ali proizvede kvaliteten in uporaben izdelek. It s as simple as that.
Prilagoditi se nečemu takemu, ki se mu reče internet je tako težko, da je najbolje da ga kar zapremo. To je ideja tistih, ki so dejansko nesposobni se prilagoditi novonastali situaciji in se vanjo zaletavajo kot brontozavri. Je pa treba nekaj vedeti. Definicija inteligence je sposobnost prilagajanja.
Sicer pa ja, brontozavri so izumrli. Njihovi pametnejši sorodniki so preživeli in nam danes pojejo - ptiči. Prilagodili so se. In tako bo tudi na tem področju. Ne gre drugače. In popolnoma nepomembno je kako zelo so glasni kriki brontozavrov v tem trenutku.
Preden zaspiš zapri oči. Preden zapreš oči, ustavi avto.
... hiša=kopije nekih podatkov (bitov)=brontozaver
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
Brez veze. Vsi vemo, da samo fizično delo nekaj šteje, pa še to le v primeru, da na koncu dobiš fizični izdelek. Najbolje je, če to delo opravljaš za 600€ za tekočim trakom in proizvajaš opeko. Kar je drugačno od tega ni tisto _pravo_ delo, ki bi človeštvu kaj pomenilo in je tako tudi ničvredno.
Sicer še vedno čakam junaka/e, ki bi prišel na razgovor k meni za delo programerja in v skladu s tem svojim prepričanjem za svoje intelektualno delo zahteval plačilo 0€. Dvomim, da ga bom dočakal, svoje intelektualno delo preveč cenijo ;)
Če torej primer iz novice prenesemo v svet fizičnih dobrin. Ukradem česen. Trgovec od mene seveda ne zahteva le prodajne vrednosti stroka, zaračuna mi še fiktivno vrednost gurmanskega menija, ki bi lahko vseboval ta česen. Ker se slednjega uporabi kot dodatek oz. začimbo v malih količinah, se vse skupaj množi z deset (število oseb, ki bi jedle meni). Vmes pa še par izmišljenih stroškov ter kazni za morebitno ponovno krajo nekje v prihodnosti. Nenadoma tistih par deset centov dejanske cene postane par stotin €. Hura.
Brez veze. Vsi vemo, da samo fizično delo nekaj šteje, pa še to le v primeru, da na koncu dobiš fizični izdelek. Najbolje je, če to delo opravljaš za 600€ za tekočim trakom in proizvajaš opeko. Kar je drugačno od tega ni tisto _pravo_ delo, ki bi človeštvu kaj pomenilo in je tako tudi ničvredno.
Sicer še vedno čakam junaka/e, ki bi prišel na razgovor k meni za delo programerja in v skladu s tem svojim prepričanjem za svoje intelektualno delo zahteval plačilo 0€. Dvomim, da ga bom dočakal, svoje intelektualno delo preveč cenijo ;)
Dobro znanje se dobro prodaja. Povprečno znanje slabše.
Ekonomska logika narekuje da je tvoje znanje/izdelek/know how vredno toliko, kot znaša povpraševanje po njemu.
Kako se prodati.....pa spet zahteva doloceno znanje. Ce nekdo tega ne zna, naj se temu prilagodi.
Sicer še vedno čakam junaka/e, ki bi prišel na razgovor k meni za delo programerja in v skladu s tem svojim prepričanjem za svoje intelektualno delo zahteval plačilo 0€. Dvomim, da ga bom dočakal, svoje intelektualno delo preveč cenijo ;)
Obrnimo ploščo. Bi HTML/CSS opici, ki tako rekoč dela po nareku, plačal enako kot samostojnemu strokovnjaku za nek zahteven jezik?
Če torej primer iz novice prenesemo v svet fizičnih dobrin. Ukradem česen. Trgovec od mene seveda ne zahteva le prodajne vrednosti stroka, zaračuna mi še fiktivno vrednost gurmanskega menija, ki bi lahko vseboval ta česen. Ker se slednjega uporabi kot dodatek oz. začimbo v malih količinah, se vse skupaj množi z deset (število oseb, ki bi jedle meni). Vmes pa še par izmišljenih stroškov ter kazni za morebitno ponovno krajo nekje v prihodnosti. Nenadoma tistih par deset centov dejanske cene postane par stotin €. Hura.
To že obstaja. Prikrivanje se temu reče. Pa seveda lahko računaš "fiktivno" vrednost odškodnine, zakaj misliš da je ne bi smel?
Sicer še vedno čakam junaka/e, ki bi prišel na razgovor k meni za delo programerja in v skladu s tem svojim prepričanjem za svoje intelektualno delo zahteval plačilo 0€. Dvomim, da ga bom dočakal, svoje intelektualno delo preveč cenijo ;)
Obrnimo ploščo. Bi HTML/CSS opici, ki tako rekoč dela po nareku, plačal enako kot samostojnemu strokovnjaku za nek zahteven jezik?
Seveda ne. Bi pa še vedno plačal toliko kot zahteva ali pa poiskal drugega, ki bo to naredil za manj denarja. Ga pa ne bi "ukradel", strpal v temno sobo in mu naročil naj dela zastonj (ker intelektualno delo ni vredno nič) samo zato, ker se meni zdi, da bi moralo biti zastonj.
Dober avtor se prodaja. Slab ne. Ekonomija 101. Ampak zakaj ima mularija terabajte in terabajte zapolnjene z vsebino, ki "je tako zanič, da zato pa ne bom plačal niti centa". Zakaj potem ta hoarding, če je pa vse skupaj ničvredno?
Ga pa ne bi "ukradel", strpal v temno sobo in mu naročil naj dela zastonj (ker intelektualno delo ni vredno nič) samo zato, ker se meni zdi, da bi moralo biti zastonj.
Bi mu pa plačal prikaz znanja na razgovoru za delo, čeprav ne bi prikazal pričakovanega?
Ampak zakaj ima mularija terabajte in terabajte zapolnjene z vsebino, ki "je tako zanič, da zato pa ne bom plačal niti centa". Zakaj potem ta hoarding, če je pa vse skupaj ničvredno?
Če nekdo kopiči vsebine, ki mu niso všeč, je to mejni primer. Na koncu pa je treba pomisliti še na finance. Mularija pač nima denarja, starši prav tako ne. Posledično je jasno, da vsega ne kupijo, četudi bi želeli.
1. Če ne bi hotel povedati kaj zna, bi se obrnil k drugemu. Če je na voljo demo programa ga preizkusiš, če ni, greš naprej. Ga pa ne ukradeš samo zato, ker avtor ni sposoben predstaviti vsebine. Avtor za svoj kupček dreka zahteva 30€. Plačaj ali pa ne ukradi. Simple as that. 2. To ni mejni primer. Registriraj se na Partisu, preglej malo vsebino in število dolpotegov, saj ne bo pretežko. 3. Jaz tudi nimam dovolj denarja za Veyrona. Pa vseeno ne grem tja in ga ukradem, oz. ne plačam tam le materiala, ker se mi delo zdi ničvredno. Zadeva stane 1mio evrov. Plačaj ali pa se spelji. Hudičevo narobe je, če bi otroke vzgajal v mišljenju, da če si nečesa ne morejo privoščiti je ok, če ukradejo. Če ne bodo imeli vsak mesec nove Fife jih pa tudi ne bo pobralo.
Nikoli mi ne bo jasno, zakaj se AVTORJI obravnavajo povsem različno (neustavnost!!!) glede na stvari, ki jih ustvarjajo. AVTOR - oblikovalec čevljev v Peku (ali pa pri (vstavi ime nekega znanega modnega ustvarjalca)) mora ustvariti nov model vsaj vsako leto, če ne pogosteje. AVTOR - slikar ali kipar - ne dobiva "davka na oglede njegove mojstrovine" 70 let po smrti. Ustvarjati mora kontinuirano ali pa bo lačen. AVTOR - fotograf mora dnevno ustvarjati AVTORSKA DELA sicer bo lačen.
In milijontristoprvič: če ukradeš materialno stvar, ostane lastnik brez te stvari. Pri komadu glasbe pa nihče ne ostane brez tega komada zato fu.koff s temi primerjavami.
Bodimo strpni do virusov. Tudi virusi gripe, prehlada in AIDSa morajo živeti.
1. Če ne bi hotel povedati kaj zna, bi se obrnil k drugemu. Če je na voljo demo programa ga preizkusiš, če ni, greš naprej. Ga pa ne ukradeš samo zato, ker avtor ni sposoben predstaviti vsebine. Avtor za svoj kupček dreka zahteva 30€. Plačaj ali pa ne ukradi. Simple as that.
Ja. Programer ti zagotovi, da obvlada vse in svašta (igra je oglaševana kot revolucija žanra). Zahteva 10000€ neto (na polici je cena 80€ za plošček) za obdobje X. Tekom prvega projekta (prva misija SP kampanje) ugotoviš, da je vse skupaj drek, vendar moraš delavca še vedno plačati (plačaš tudi celotno igro). Pa ne le doslej opravljenega dela, še za tisto, kar naj bi človek znal oz. ponujal.
3. Jaz tudi nimam dovolj denarja za Veyrona. Pa vseeno ne grem tja in ga ukradem, oz. ne plačam tam le materiala, ker se mi delo zdi ničvredno. Zadeva stane 1mio evrov. Plačaj ali pa se spelji. Hudičevo narobe je, če bi otroke vzgajal v mišljenju, da če si nečesa ne morejo privoščiti je ok, če ukradejo. Če ne bodo imeli vsak mesec nove Fife jih pa tudi ne bo pobralo.
Imaš prav, vendar imamo različna mnenja glede vrednosti fizičnih ter virtualnih dobrin.
AVTOR - oblikovalec čevljev v Peku (ali pa pri (vstavi ime nekega znanega modnega ustvarjalca)) mora ustvariti nov model vsaj vsako leto, če ne pogosteje.
Od kje pa ta ideja?
AVTOR - slikar ali kipar - ne dobiva "davka na oglede njegove mojstrovine" 70 let po smrti.
35. člen - Sledna pravica (1) Če je izvirnik likovnega dela po prvi odsvojitvi s strani avtorja ponovno prodan, ima avtor pravico biti o tem obveščen in pravico do nadomestila v obsegu, ki je določen v tem členu, pod pogojem, da se prodajalec, kupec ali posrednik ukvarja s trženjem umetnin, kot so prodajni saloni, galerije in organizatorji dražb. (2) Za obveznosti iz prejšnjega odstavka so prodajalec, kupec in posrednik solidarno zavezani. (3) Izvirniki likovnih del po prvem odstavku tega člena (4) Nadomestilo iz naslova sledne pravice se plačuje v odstotku od maloprodajne cene izvirnika brez javnih dajatev. (5) Nadomestilo iz prejšnjega odstavka, ki ne sme preseči 12.500 eurov, znaša: 1. 4% od cene do 50.000 eurov; 2. 3% od deleža cene nad 50.000 eurov in do 200.000 eurov; 3. 1% od deleža cene nad 200.000 eurov in do 350.000 eurov; 4. 0,5% od deleža cene nad 350.000 eurov in do 500.000 eurov; 5. 0,25% od deleža cene nad 500.000 eurov. (6) Sledna pravica ne more biti predmet odpovedi, razpolaganja med živimi in izvršbe.
Bluefish: 1. Če je bilo tako napisano v pogodbi in si zavestno podpisal, potem je all good. So te pač napeli. Mene so že precejkrat na podobno foro, pa še vedno ne kradem. 2. Ja, saj razumem. MOH so dolpotegnili nekaj tisočkrat in nato takoj zatem zbrisali datoteke. Prav tako najnovejši DVDrip filma iz Koloseja in novo plato Lady Gaga. Praktično nihče tega ne posluša, samo pobrišejo, čim dobijo. Si res tako naiven? 3. Se strinjam. Ampak če je nekaj predrago za tvoj žep nimaš pravice ukrasti. Ne fizičnega dela, ne intelektualnega. Če digitalček svoje mojstrovine ceni na milijone evrov in noče, da jih slovenčki pred nakupom pogledamo, je sam kriv, če umre v samotni, temni ulici v lastnem scanju. Ampak še vedno pa nima nihče od nas pravico ukrasti njegovega dela, ker zanj zahteva plačilo. Razumno ali ne.
In milijontristoprvič: če ukradeš materialno stvar, ostane lastnik brez te stvari. Pri komadu glasbe pa nihče ne ostane brez tega komada zato fu.koff s temi primerjavami.
Poanta je v tem, da, milijontristodrugič, delavec ostane brez plače.
No pa primerjaj pravico slikarja tudi če novi lastnik slike ne proda. Pa tudi procenti od preprodaje so precej nizki, ne? Razen če se slika proda vsak mesec. Neprimerljivo. In od čese bo živel AVTOR oblikovalec čevljev? Bo 70 let prodajal ISTI model čevlja??? Delavec na traku veyrona ostane brez plače če Ibrahimi ukrade veyrona? Daj ne smeši se.
Bodimo strpni do virusov. Tudi virusi gripe, prehlada in AIDSa morajo živeti.
1. Če je bilo tako napisano v pogodbi in si zavestno podpisal, potem je all good. So te pač napeli. Mene so že precejkrat na podobno foro, pa še vedno ne kradem.
Jaz pa, ker pač nimam denarja, da bi za drek dajal 50€. Z veseljem pa kupim nekaj, kar upraviči pričakovanja.
No pa primerjaj pravico slikarja tudi če novi lastnik slike ne proda. Pa tudi procenti od preprodaje so precej nizki, ne? Razen če se slika proda vsak mesec. Neprimerljivo. In od čese bo živel AVTOR oblikovalec čevljev? Bo 70 let prodajal ISTI model čevlja??? Delavec na traku veyrona ostane brez plače če Ibrahimi ukrade veyrona? Daj ne smeši se.
Če Ibrahimi plača samo material, ker je delo po vašem mnenju ničvredno, potem da. Od kje pa bo dobil denar za plačo?
Mene pa zanima, kakšen je količnik (uspešnost avtorja / količino piratiziranja njegovega dela). Nekako dvomim, da slabe avtorje na veliko piratizirajo. Imam pa občutek, da ravno te najbolj moti piratiziranje.
Po drugi strani me tudi zanima, koliko dejansko avtor dobi od prodaje. Ali se gre tukaj predvsem, da bi založbe rade dobile svoj delež.
Mene pa zanima, kakšen je količnik (uspešnost avtorja / količino piratiziranja njegovega dela). Nekako dvomim, da slabe avtorje na veliko piratizirajo. Imam pa občutek, da ravno te najbolj moti piratiziranje.
Ja, saj to zna biti najbolj ironično. Sploh upoštevaje, da mnoge skupne ter posamezniki komade brezplačno objavljajo na YT ali lastnih straneh.
No pa primerjaj pravico slikarja tudi če novi lastnik slike ne proda. Pa tudi procenti od preprodaje so precej nizki, ne? Razen če se slika proda vsak mesec. Neprimerljivo.
Aja, če so pa procenti nizki, pol je pa res vse uredu! Pa skladno z ustavo tut verjetn, al' ne?
Po drugi strani me tudi zanima, koliko dejansko avtor dobi od prodaje. Ali se gre tukaj predvsem, da bi založbe rade dobile svoj delež.
Bi bilo zanimivo vedeti :)
Enkrat sem računal "preko prsta" pa me noben znalec ni popravil. Torej:
CD z 20 skladbicami stane 10 EUR (da bo računanje lažje) 20% je DDV, ostane 8 20% je trgovinska marža, ostane 6,4 Tisk cdja, avtor ovitka in tisk ovitka 2, ostane 4,4 Transporti in podobno 1E, ostane 3,4 Polovico vzame založba ostane 1,7 EUR za 20 skladbic oziroma
avtor dobi osem centov in pol za eno skladbico. Brez izvajalcev. Naj me vsaj sedaj znalci opravijo s pravimi ciframi (dokazanimi, ker moje niso), če upajo.
Edit - pozabil na izvajalce, ki niso nujno avtorji (vsaj ne vsi).
Bodimo strpni do virusov. Tudi virusi gripe, prehlada in AIDSa morajo živeti.
Aja, če so pa procenti nizki, pol je pa res vse uredu! Pa skladno z ustavo tut verjetn, al' ne?
Tole si ti od nekod potegnil. Avtor slike pri prvi prodaji dobi 100%, pri preprodaji pa največ 4% in še to samo v primeru da gre posel preko profesionalcev (galerij ipd).
Če si bo raja želela ta isti model čevlja, zakaj ne bi?
Ja seveda, milijoni ljudi nosijo model čevlja iz leta 1942
Odvisno od pogodbe. Če je plača vezana na število prodanih Veyronov, absolutno.
Japajade, Ibrahimi s 100€ plače si bo kupil novega ja. Kvečjemu bo firma prodala še enega veyrona ker ga bo prejšnjemu lastniku plačala zavarovalnica.
Bodimo strpni do virusov. Tudi virusi gripe, prehlada in AIDSa morajo živeti.
Mene pa zanima, kakšen je količnik (uspešnost avtorja / količino piratiziranja njegovega dela). Nekako dvomim, da slabe avtorje na veliko piratizirajo. Imam pa občutek, da ravno te najbolj moti piratiziranje.
Mene pa zanima, kakšen je količnik (uspešnost avtorja / količino piratiziranja njegovega dela). Nekako dvomim, da slabe avtorje na veliko piratizirajo. Imam pa občutek, da ravno te najbolj moti piratiziranje.
Sicer še vedno čakam junaka/e, ki bi prišel na razgovor k meni za delo programerja in v skladu s tem svojim prepričanjem za svoje intelektualno delo zahteval plačilo 0€. Dvomim, da ga bom dočakal, svoje intelektualno delo preveč cenijo ;)
Obrnimo ploščo. Bi HTML/CSS opici, ki tako rekoč dela po nareku, plačal enako kot samostojnemu strokovnjaku za nek zahteven jezik?
Seveda ne. Bi pa še vedno plačal toliko kot zahteva ali pa poiskal drugega, ki bo to naredil za manj denarja. Ga pa ne bi "ukradel", strpal v temno sobo in mu naročil naj dela zastonj (ker intelektualno delo ni vredno nič) samo zato, ker se meni zdi, da bi moralo biti zastonj.
Dober avtor se prodaja. Slab ne. Ekonomija 101. Ampak zakaj ima mularija terabajte in terabajte zapolnjene z vsebino, ki "je tako zanič, da zato pa ne bom plačal niti centa". Zakaj potem ta hoarding, če je pa vse skupaj ničvredno?
Dej človek nehaj nakladat!...dvomim da vodiš ti kakšne razgovore, razen s kakšnim smrkavcem na dvorišču.
Stroji so boljši od ljudi. Pokvarjen stroj se ustavi, pokvarjen človek se ne.
Bistvo je, da je želja avtorjev, da zganjajo vohunjenje za pirati, daleč pod pravico uporabnikov (med katerimi so seveda tudi pirati) do zasebnosti. In tu nekikr in digitalček izpadeta trapasno pri slikanju apokalipse za avtorje, ki v praksi iz leta v leto služijo več, kljub temu, da se jim tudi iz leta v leto več "krade".
Jebi ga, splet to omogoča. Enako kot sw firmam, kjer je situacija identična - bajni zaslužki in masivno piratiziranje. Jokajo zgolj looserji in založbe (dinozavri), ki se ne morejo sprijazniti s spremembami in za katere nam posledično dol visi. Ampak prej ko crknejo, prej bodo naredili prostor modernim, ki dejansko bodo ponudile bolj sodobne rešitve.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Založbi? Zgoraj sem pozabil vračunati izvajalce. Če predpostavim da izvajalci vzamejo samo polovico, je avtorjev honorar polovico tistega ki sem ga naračunal zgoraj to je dobre ŠTIRI cente za skladbo, pa še to le, če je avtor kompletne skladbe sam. Če pa se štiri cente deli na tri soavtorje glasbe in še na pisca besedila, dobi vsak od njih en cent od prodane skladbice na cdju oziroma pri 20 skladbicah 20 centov od eneg cdja, prodanega za 10€. @bluefishov diagram, zanimivo, avtorjev sploh ne vsebuje. Le zakaj, le zakaj?
Avtor slike pri prvi prodaji dobi 100%, pri preprodaji pa največ 4% in še to samo v primeru da gre posel preko profesionalcev (galerij ipd).
Mhm, tko k upravičenci avtorja ostalega dobijo po njegovi smrti "največ" 0, "v primeru" da nihče noče kupit/videt/poslušat/nekineki.
Ja in slikar bo lačen, če lastnik obdrži njegovo delo in mora ustvariti novo, glasbenik pa... saj nisi tako neumen kot se delaš, ne?
Če firma obstoja tristo let še ne pomeni, da tristo let izdelujejo POVSEM ENAK model kot takrat.
Japajade, Ibrahimi s 100€ plače si bo kupil novega ja. Kvečjemu bo firma prodala še enega veyrona ker ga bo prejšnjemu lastniku plačala zavarovalnica.
No, kaj smo iz tega potegnil? Piratiziranje je bad, m'kay!
Za koga? Firma je na račun kraje prodala še en avto, ki ga sicer ne bi. Za njih je torej to odlično. Ibrahimi bo kakšno leto v zaporu, veyrona bo pa nekdo drug s.izdil iz policijske garaže...
Bodimo strpni do virusov. Tudi virusi gripe, prehlada in AIDSa morajo živeti.
Že sam pojem POVZROČENA ŠKODA je zelo vprašljiva zadeva pri avtorskih delih.
Če si na travniku snel mp3 datoteko, ta ne more imeti iste cene kot CD s to pesmijo v trgovini, kot tudi ne iste cene, kot enak mp3 na nekem uradnem prodajnem portalu.
Da bi realno ocenil 'povzročeno škodo', bi moral odšteti vse stroške izdelave CD-ja, distribucije, zaslužek trgovcev in posrednikov,....
Upoštevati bi se morala lastna cena, za katero si dejansko prikrajšal lastnika avtorskih pravic, ne pa še kup fiktivnih stroškov, ki pripeljejo do 10x višje bruto cene.
Realna cena za mp3 datoteko, je tako lahko kvečjemu tolikšna, kot jo plača npr. iTunes založniku za posamezni download - točno za toliko si namreč oškodoval lastnika pravic!
Obtoževanje zaradi deljenja datotek je v končni fazi tudi sporno. Datoteka, ki ni bila 100% prenešena s tvojega strežnika je neuporabna datoteka, škart in tako samo po sebi še nisi povzročil nobene škode. Škoda nastane šele ob združenem delovanju večjega števila seederjev (če govorimo o torrentih), ki vsak ponudi nek del datoteke, ki na koncu skupaj tvori celoto. Delež škode, ki si jo pri tem DEJANSKO povzročil, se lahko določi edino preko podatka za upload ratio. Ker večina zaustavi upload, ko ratio doseže 100% (oddal toliko kot si prejel), si v končni fazi REALNO povzročil ŠKODO v višini 2x cene, ki jo iTunes plača za isto mp3 datoteko.
Če predvidim, da ima iTunes 50% marže (kolikšna je res je takointako strogo varovana poslovna skrivnost), je tvoja povzročena škoda nekje v višini cene te iste mp3 datoteke pri iTunes.
Če pa gledamo na založbo zgolj kot 'trgovca' in je dejanski lastnik pravic (in s tem oškodovanec) avtor pesmi, je realna povzročena škoda zgolj tisti znesek, ki ga avtor prejme od prodaje posameznega mp3. Ta znesek pa je še bistveno manjši.
V materialnem pravu se točno ve, kako se določi povzročena škoda. Če prodajalcu z avtomobili razbiješ avto, te bo lahko terjal za nabavno vrednost tega avta, nikakor pa za prodajno vrednost. Pa še v tem primeru bi obdržal razbitino avtomobila.
Škoda je škoda in če se jo v materialnem pravu določi glede na nabavno vrednost, bi to isto načelo moralo veljati tudi za avtorska dela.
Do koga so bili sebični? Tožba je bila zavržena... Gospodična ni utrpela škode...Verjetno je skupaj s sostanovalci naredila kakšno žurko na koncu. Avtorji itak ne bi prodali teh 5 štiklov, kar pomeni, niso utrpeli škodo. Res je , da se je tam neka neresna organizacija zaje...la z izračuni in vlaganjem prijav... Njihov problem... Sostanovalci in gospodična so naredili dobro delo, da so pokazali ves nesmisel zakona v realnem živlenju. Nekdo mora orati ledino.
Sebični so bili napravem avtorju, neodgovorni pa do svoje sostanovalke, ker so jo spravili v takšen položaj, četudi se je tokrat srečno končalo. Organizacija, ki je sigurno samoučeča, se bo iz te napake kaj naučila in prilagodila, izboljšala svoj sistem. Naslednja žrtev lahko da ne bo imela takšne sreče kot jo je imela ta.
Dober avtor se prodaja. Slab ne. Ekonomija 101. Ampak zakaj ima mularija terabajte in terabajte zapolnjene z vsebino, ki "je tako zanič, da zato pa ne bom plačal niti centa". Zakaj potem ta hoarding, če je pa vse skupaj ničvredno?
Odvisno... v osnovi je tako, da smo vsi pomaloma sebični in kriza tudi dela svoje obenem. Zakaj bi dal sploh kakšen evro za zgoščenko, legalno prenešeno mp3, aac, itn. glasbeno datoteko, če si jo seveda lahko pač nelegalno preneseš s spleta ? Če gledamo na računalniške igre s te perspektive, lahko podjetje pripravi par "spoiler"-jev o prihajajoči-se igri, ki bo prišla kmalu na trg. Večini bo to všeč oz. bo dovolj dober razlog, da si bodo igro tudi kupili. Drugi so specifični - hočejo zadevo bolje preizkusiti, več kot "uradni demo" in si jo bodo pač sneli s torrenta, ipd. Ko in če bo na njih pustila nek pečat, si jo bodo potem tudi šli kupit (legalno). Piratstvo je na nek način tudi odlična (zastonj) reklama, ker (npr. glasbeniki) nekateri, ki še niso tako uveljavljeni kot njihovi ostali kolegi, lahko tako omogočijo avdiofilom nek "sneak preview" in ko se pri "odjemalcem" ustvari primerno razmerje hotenja-spoštovanja, bodo tudi nehali si nelegalno presnemavati njihovo glasbo in jo kupovali oz. si pridobili glasbeni zapis legalno. Če ti pa prodaja glasbe (iTunes, zgoščenka, DVD-Audio, itn.) ne gre, pa lahko še zmeraj več kasiraš pri koncertih. Je pa res kar je bilo ugotovljeno, da je piratiziranje problematično predvsem za glasbene založbe, ki precej, precej oskubijo svoje glasbene ustvarjalce, ki jim sami realno prinašajo sploh možnost obstoja. Vendar delovanje brez glasbenih založb dandanes niti ni toliko težko kot je bilo pred nekaj desetletij, ko še ni bilo spleta. Danes lahko sam poskrbiš za promocijo (like Justin Bieber prek YouTube-a) in tako pri odjemalcih ustvariš potrebo, da kupijo tvoje avtorsko delo.
Mladina si pa vse "vači" zato, ker je bila pri njih (in realno tudi študentariji in tistih v srednjih letih, če gledamo segmentirano) ustvarjena ta potreba, ta iluzija, da je vse to zaželjeno in nujno potrebno. Erich Fromm - Biti ali imeti (priporočam knjigo) Redko katerega boš našel, ki ima za nekaj 10 GB avdio, video datotek in e-dokumentov od Nikole Tesle, S. Meyer-ja, T. H. Moraya ali pa e-knjige od zelišč, kako si svečo narediš, prečiščuješ deževnico, itn. Tisti pa, ki to počnejo recimo, se jih pa takoj etiketira kot neke "prepper"-je oz. survivalistične fašiste, zarotnike, ipd. čeprav tudi to etiketiranje je prišlo s strani svetovne elite, zato da slučajno ne bi ljudje začeli množično prestopati v to sfero (da ne bi bili več odjemalci njihovih proizvodov). Ima pa prepoved večkrat tudi obraten učinek - tisto kar je demonizirano, postane (čez čas) privlačno. Znanje je zaželjeno in bogati, vendar danes le-to ni toliko pomembno, pomemben je hedonizem, užitek (Kinder Bueno reklama recimo). Ta sprememba, da je tanajnovejši album od Rihanne (ki je prepreden z illuminati backmasking tehniko satanističnih stihov) ali videospot bolj "in" kot recimo knjiga Denar - Nedolžna prevara ?, mora priti od ljudi samih. Se nas pa obstreljuje z novimi potrebami po proizvodih, za katere imajo korporativistični imperiji že pripravljene stvari, ki jih realno sploh ne potrebujemo za preživetje, z vseh strani. TV sploh ni več za gledati, ker so samo še reklame na sporedu.
Jaz bi pa rad videl zbirke filmov, glasbe, software-a (seveda originalno vse) od nekikr in PaX_MaN. Lahko tudi slike. Da vidimo kak podpirata industrijo, ki jo tak pridno zagovarjata.
remember, the clock is ticking. run like no tomorrow.
To pa res ne bo problem, pridi na kavo, pa ti vse pokažem. Letos je šlo preko 5000€ za razna avtorska dela. Mnoga med njimi bi lahko brez najmanjšega problema ukradel. Pa jih nisem, ker tudi sam ne proizvajam opek in vem, da je intelektualno delo vseeno nekaj vredno. Pošlji zs, pa se dogovoriva.
Hja očitno si eden tistih redkih, ki še imajo 5000€, da jih lahko zmečejo skozi okno, da futrajo založbe?
Če imaš 5000€/leto za metati proč, več kot očitno nimaš skrbi, kot jih ima (najmanj?) 2/3 slovencev - kako pokriti tisti minus na računu in s čem naslednji dan v trgovini kupiti kruh in mleko.
Se ti zdi, da si potem sploh kompetenten sogovornik v tej temi?
3 napake imaš v svojem veleumnem prispevku: 1. Če plačaš zahtevano ceno futraš založbe? Če kupiš muziko ali igro tudi, da. Tudi oni si zaslužijo živeti in če postavijo ceno 100€ za novo pesem Lady Gaga jo plačaj ali pa ne poslušaj. 2. Za metati proč. Če plačaš avtorsko delo si denar vrgel stran? Zanimivo razmišljanje. Prideš potem k meni v službo, da te plačam natanko nič? Delal boš namreč intelektualno delo, ki kaj več od nič ni vredno. 3. 2/3 slovencev. Malo manj glej poročila, pa malce več hodi v naravo. Boš videl, da so nakupovalna središča polna, študentje še vedno na veliko kofetkajo po 10 let skupaj ob kavici in čiku, prodaja vsega blaga, ki je malo višje kot hruh in mleko, ni padla kaj dosti. Si ti kompetenten sogovornik, če narediš tri katastrofalne napake v treh stavkih?
