ITworld.com - Zanimiv preobrat pred pred nemških zveznim vrhovnim sodiščem: v civilnem sporu med založbo znanega pevca Xavierja Naidooja in Deutsche Telekom so odločili, da mora slednji predati podatke o p2p uporabnikih (imetnikih IP naslova). S tem je razveljavljena dotedanja praksa, da se podatkov zavoljo varovanja komunikacijske zasebnosti ne sme posredovati, če kršitev s strani posamičnega uporabnika ni v "trgovinsko pomembnem obsegu", kar približno ustreza pojmu "večje premoženjske vrednosti" iz našega KZ, se pravi 5000 evrov ali več. Oziroma presega deljenje nekaj izvodov pesmi, kar v tipičnem primeru tudi naredi p2p aplikacija.
Naidoo se je za tožbo odločil lani, ko je opazil, da se izvod njegove pesmi "Bitte hör nicht auf zu träumen" še posebej živahno deli po p2p omrežjih. S pomočjo tehničnih svetovalcev so dobili IP naslove udeleženih, vendar je šlo večinoma za dinamične naslove, s katerimi si sami niso mogli veliko pomagati. Za pomoč so se obrnili na največjega nacionalnega ISP-ja, T-Online oziroma njegovega lastnika, Deutsche Telekom - da naj jim povedo, kateri od ulovljenih IP naslovov pripadajo njihovim naročnikom oz. kdo so ti naročniki. DT jim ni ugodil, citirajoč zakonske in ustavne zadržke (zmeraj lepa gesta), zato so bili primorani tožili. Kot rečeno, je vrhovno sodišče tokrat odločilo, da predaja IP naslovov ne predstavlja nesorazmernega posega v komunikacijsko zasebnost, niti če ne gre za manjši obseg škode, in požegnalo predajo podatkov.
A to še ne pomeni, da je v Nemčiji odprta sezona lova na p2p pirate. Zahtevek za pridobitev podatkov mora odrediti sodnik, in sicer tako, da najprej v rednem sodnem postopku razsodi, ali je dejansko šlo za kršitev materialnih avtorskih pravic. To ni mogoče čez noč, kot tudi ne ravno poceni (kar je ključno za prakso ti. copyright trollinga, če naj se izplača). Dalje mora ISP podatke izročiti zgolj, če jih (še) ima. V Nemčiji retencija prometnih podatkov več ni obvezna (ker je protiustavna, tako kot še ponekod po Uniji, pa tudi potrebna ni), zato se lahko hitro zgodi, da bo ISP do sodnikove odločitve podatke že pobrisal. Proti temu se da nekoliko pomagati z zavarovanjem podatkov z začasno odredbo, a to spet stane.
Je pa zaskrbljujoče, da sodišče dovoljuje posege v komunikacijsko zasebnost tudi v civilnem postopku, četudi zgolj na podlagi delne sodbe. Pri nas zaradi "druge najbolj stroge ustave v obziru do varovanja komunikacijske zasebnosti v Evropi", kot ji rado pravi naše ministrstvo za pravosodje, to ne v civilnem ne v kazenskem postopku ni mogoče. V kazenskem seveda je, pa ne samo za naprej ("sumimo lopova, dajmo vklopit prisluškovanje"), ampak zaradi retencije prometnih podatkov tudi za do 1 leto nazaj ("dajmo zbirat podatke o vse, mogoče se bo kdo izkazal za lopova").
Zakaj meni, tisti, ki imajo nastavljeno nemško tipkovnico, naredi zmazek iz besedila?
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
Če je hitri odgovor ajax-request in ST uporablja privzeto iso-8859-2, je verjetno problem tukaj, vsaj iz mojih izkušenj. Žal ni kar easy popraviti in preiti na utf8, če želiš se problema lotiti pri sami bazi in se rešit kompatibilnosti s starim encodingom.
se vidi da ni pravi nemec. drugače se ne bi tožaril...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
odločitev sodišča je logična... gre samo az zbiranje podatkov (ko odvetnik ni uspel sam zbrati podatkov, najbrž za vložitev toćbe, torej koga tožiti). Ne gre se samo za zasebnost, gre se tudi za njegovo pravico, da ima dan na sodišču, da toži - kar pa ne more, če ne ve kdo je bil za IP. Torej: zsaebnost prosti pravni državi (zaupanjev pravo, pravica do pravnega sredstva itd). meni je logično.
Zdaj bo moral te posaemznike še tožiti - piše, da gre za civilnbo tožbo - torej dokazati protipravnost, škodo, vzroćno zvezo in odgovornost.
Kar bo tu razsojeno, bo kar relevantno tudi za nas, EU. To je samo pred-stopnja.
Ali lahko ST to spremlja kako bo. Zelo zanimivo... ker se pri nas tradicionalno naslanjamo predvsem na ex-Yu, A ter D sodn bo prakso to tole kar pomembno za vse nas.
Kolikor je meni znano, je v Nemčiji žaslužkarstvo na račun P2P uporabnikov že redna praksa in dokaj dobičkonosna branža. Pri tem ponudniki (na osnovi sodnega naloga) brez večjih težav posredujejo podatke o naročnikih, ki potem v hišo dobijo prijazno pismo odvetniške pisarne z velikodušno ponudbo 'Plačaj xxx €, ali pa se vidimo na sodišču' (Abmahnung temu tam rečejo).
Od kod se je sedaj vzel ta primer s Xavierjem in Deutsche Telekom, mi ni najbolj jasno, saj se gre za procedure, ki so lepo vtečene.
Vem za primer, ko je nek okrajni sodnik zavrnil dostop do podatkov, češ da se gre za bagatelne zadeve in je bil nekakšen precedens (uporabniki so upali, da bo več sodnikov sledilo temu zgledu).
Treba je razumeti, da odvetnik na sodišče poda predlog za nekaj tisoč IP naslovov hkrati. Da sodišče potem preveri od primera do primera, če so upravičeni, da ISP izda podatke o uporabniku, pa dejansko predstavlja izredno breme. Po drugi strani, pa to tudi omogoča, da se med primere skrije neupravičene zahteve, ki nimajo s P2P kršitvami nič skupnega in predstavljajo grob poseg v zasebnost uporabnikov.
Osnovni smisel pojma 'Abmahnung' se je v Nemčiji dobesedno izrodil, saj se izvensodno terjajo za najbolj banalne reči (prodajalec na ebay drugemu pošlje 'Abmahnung', ker ni detajlirano specificiral, kaj pomeni '2 leti garancije' in podobne obskuritete). Zato se dela na novem zakonu, ki naj bi na prste stopil zlorabam tega sistem, ki so postale že vsakdanja praksa in samostojen vir zaslužkarstva.
in kaj točno lahko na sodišču dosežejo? zdi se mi precej neuporabna zadeva, če dejansko na tvojem računalniku ne najdejo datotek, vse kar imajo je da si dol potegnil .torrent datoteko, kar pa še ni nelegalno. koliko si jo potegnil spet ne vedo, ker vse kar imajo je velikost prenosa preko p2p, s tem ko ti pišejo plačaj ali se vidimo na sodišču pa ti dajo možnost uničenja dokazov.
jaz lahko komot downloadam .torrent in ga ustavim na 0% v programu, zraven pa mi dol vleče poljuben freeware torrent. se bo ta prenos torej štel kot da sem prve datoteke downloadal? vse skupaj visi precej v zraku in to res precej. seveda če si primerno zavarovan.
In general, high velocity doesn't produce harmful injuries.
But what is dangerous is the high acceleration
or deceleration given at a certain time interval.
Saj ne gledajo, če si .torrent datoteko snel, ampak gledajo če si seed-al določeno datoteko. Čim aktivno prnešaš z neta, boš tudi seed-al. Ali si pri tem od sebe oddal 1% datoteke, ali celo, v tem primeru ni relevantno - imajo dokaz, da si imel vrst v loncu.
Ko pa boš znal torrent odjemalec tako modificirat, da bo samo dol pobiral, pa nič oddajal, boš pa dejansko varen pred tovrstnimi lovci na pirate. Vsaj za enkrat se še ne preganja tistih, ki dol pobirajo datoteke (majhna povzročena škoda), ampak tiste, ki jih drugim dajejo na razpolago (velika škoda). P2P protokoli pri tem izpadejo, kot da bi si jih copyright industrija sama izmislila, saj ji na hinavski način omogoča lovljenje ilegalcev na račun sharanja, ki poteka v ozadju in se ga marsikdo sploh ne zaveda.
Torej vidijo na način da jaz uploadam njim? Ker p2p protokol imam kriptiran...torej razen na tak način ne morejo nič vedet.
In general, high velocity doesn't produce harmful injuries.
But what is dangerous is the high acceleration
or deceleration given at a certain time interval.
Če pogledaš v svojem torrent clientu, se lepo vidi IP naslove vseh peerov, ki imajo določeno vsebino. Torej rabijo samo pridno downloadat neko vsebino, pa beležiti, kateri IP naslovi se jim izpišejo med peeri.
Je lahko kakšno orodje še bolj priročno za lovljenje 'kriminalcev'?
Kaj pa opcija v torrent programu, da trackerju sporoča naključen IP naslov? Najbrž potem tud leecherji vidijo tisti naključen IP naslov?
In general, high velocity doesn't produce harmful injuries.
But what is dangerous is the high acceleration
or deceleration given at a certain time interval.
Po moje se noben ISP ne bo želel tega iti, ker bi potem moral ugotavljati še to, ali nisi pa morda vendarle prenašal kakšno legalno vsebino. Tudi ko bi ugotovil, da je neka vsebina sumljiva (kar bi lahko ugotavljal zgolj na osnovi imena datoteke?), pa ISP še vedno ni policaj, da bi potem šel ugotavljati, kdo je nosilec avtorskih pravic za določeno vsebino, pa da tistemu potem dostavlja (prodaja?) podatke.
DPI pride v poštev na nivoju podjetja, da požarna pregrada ugotovi, da se gre pri neki povezavi za P2P povezavo in to blokira ali preko QOS omeji resurse. KAJ se je pri tem dejansko prenašalo oz. poskušalo prenašati preko P2P, pa se ne ugotavlja.
Je lahko kakšno orodje še bolj priročno za lovljenje 'kriminalcev'?
DPI @ ISP.
Ne bo slo. Ekripcija protokola and all that bull. Ko je povezava enkrat kodirana ne mores vec prov dost dosect z DPI. Opcija je MITM, ampak to je se da zaznat, in obit (in je v primeru torrentov skrajno neprakticno).
Kar se pa tice uporabe torrent programa za iskanje krsiteljev, kot se je ze reklo "ce pobiras tud uploadas". Sepravi so oni tud uploadali, aka sami so dajal na voljo doticno vsebino. Kot taka je ocitno legalna? Mal sumljivo mi je to, en ti ponudi film preko torrenta (ali pa laserdisc na ulci), ko ga pogledas te pa tozi? Me zanima kako se to obnese na sodiscih.
izvensodno pridobivanje podatkov ni sporno. Odvetniki lahko to delajo tudi pri nas - recimo če imajo pravni interes (škoda, avt. pravice) lahko zahtevajo podatke (kdo je bil na IP) - zakaj: da lahko sploh koga tožijo.
To sploh ni sporno, veliko se gre na zaupanje do odvetnikov, ki so konec koncev del pravosodja v širšem smislu. Odvetnik o vas lahko dobi skoraj vse, če izkaže pravni interes (avto s to pa to številko se je zaletel v stranko, zahtevam podatke - dobil jih bo).
Nisem vedel oz. ne vem da je to v primeru p2p programja v D stalna praksa. To pomeni samo, da bomo prej ko slej tudi mi blizu, havlabogu za slovenščino!
Kako je v Sloveniji s temi servisi za upload datotek kot so shrani.si in podobni, ki primarno in očitno niso namenjeni piratskim vsebinam (za razliko od torrent trackerjev), se pa te vseeno lahko znajdejo gor? Kakšno odgovornost imajo lastniki takšnih strani glede avtorskih vsebin, ki so objavljene brez pravic? Je to isti sistem, da pač upoštevajo neke takedown zahteve in so s tem zakonsko čisti al pri nas tega še ni?
Kar se pa tice uporabe torrent programa za iskanje krsiteljev, kot se je ze reklo "ce pobiras tud uploadas". Sepravi so oni tud uploadali, aka sami so dajal na voljo doticno vsebino. Kot taka je ocitno legalna?
Najtežje je dokazati, da je datoteka z domnevno nelegalnim imenom dejansko bila sporna datoteka. Jaz lahko uploadam en svoj doc dokument, pa ga preimenujem v (ime pesmi).mp3, neka tretja firma pa bo šla beležit IP naslove, ki to datoteko downloadajo.
mislim, da razen da oni uploadajo file, ne morejo nič dokazat. torej oni nastavijo past. ampak če oni to storijo, so v prekršku pred teboj.
a ni to isto kot, da policaj vlomi v tvojo hišo, vidi kaj imaš, drug dan pa pride z nalogom na dom?
In general, high velocity doesn't produce harmful injuries.
But what is dangerous is the high acceleration
or deceleration given at a certain time interval.
mislim, da razen da oni uploadajo file, ne morejo nič dokazat. torej oni nastavijo past. ampak če oni to storijo, so v prekršku pred teboj.
a ni to isto kot, da policaj vlomi v tvojo hišo, vidi kaj imaš, drug dan pa pride z nalogom na dom?
V angleščini je to entrapment. Torej, da nekomu nastaviš vabo in on s tem, ko jo zagrabi naredi kaznivo dejanje. Bistveno pri presojanju ali gre za entrapment ali ne je presoja ali bi do kršitve prišlo neodvisno od vabe ali pa je storilca k kršitvi spodbudila ravno vaba. Tako, da če xy oseba, da na voljo neko vsebino le to nastavi piratom to ni nujno entrapment. Če pa je to narejeno na način, da spodbuja osebo h kršitvi potem pa je. (kot priemr za to mi na primer pride da studio ponuja ekskluzivne posnetke, ki so širši javnosti zanimivi vendar niso drugače dostopni, ali če naprimer oglašuje piratsko vsebino itd.)
Kar se pa tice uporabe torrent programa za iskanje krsiteljev, kot se je ze reklo "ce pobiras tud uploadas". Sepravi so oni tud uploadali, aka sami so dajal na voljo doticno vsebino. Kot taka je ocitno legalna?
Najtežje je dokazati, da je datoteka z domnevno nelegalnim imenom dejansko bila sporna datoteka. Jaz lahko uploadam en svoj doc dokument, pa ga preimenujem v (ime pesmi).mp3, neka tretja firma pa bo šla beležit IP naslove, ki to datoteko downloadajo.
Zgolj na podlagi imena ni možno dokazat nič. Morajo te dobit, da prenašaš dejansko vsebino.
Bistveno pri presojanju ali gre za entrapment ali ne je presoja ali bi do kršitve prišlo neodvisno od vabe ali pa je storilca k kršitvi spodbudila ravno vaba.
torej, jaz vlečem dol le filme v 1080p, ki so na novo naloženi na priljubljeno stran. če filma ni pravkar naloženega, do kršitve ne pride. skratka vaba pomembno vpliva ali se bi zadeva downloadala ali ne.
In general, high velocity doesn't produce harmful injuries.
But what is dangerous is the high acceleration
or deceleration given at a certain time interval.
težko je črno belo opredelit kdaj je entrapment in kdaj ne. Načeloma, če bi studio nastavil nek nov film v polni ločljivosti preden je ta splošno dostopen, bi se definitivno to lahko štelo za entrapment. Ker na ta način sami vabijo posameznika, da krši zakon, ker je to edini način da pride do izdelka.
Kot v 100 in eni drugi situaciji so na netu te stvari precej bolj nedefinirane, ker še ni prave prakse na tem področju. Entrapment izvira iz realnega življenja, kejr je te stvari lažje definirat oziroma obstaja večletna praksa na podlagi česar je entrapment definiran.
