Beats by dr. Dre in njihovo gverilsko oglaševanje

Tech Report - Olimpijske igre so seveda tudi velik praznik za sponzorje, ki so za ekskluzivno pravico oglaševanja v bližini olimpijskih objektov plačali visoke vsote, nekateri tudi čez milijardo dolarjev. Posledično je Mednarodni olimpijski komite še kako zainteresiran, da bi ne-sponzorjem preprečil izkoriščanje olimpijskega momenta, predvsem v obliki ti. gverilskega oz. ambush oglaševanja. Država je na njihovo teženje sprejela prepoved takšnega oglaševanja in zaposlila več sto dodatnih inšpektorjev (ti. brand police), ki preverjajo vse od malih uličnih trgovcev pa do mednarodnih blagovnih znamk. Kazni se začno od 20 tisoč funtov naprej tudi za manjše prekrške, npr. prodajo neoriginalnih majic z olimpijskim logotipom.

Seveda so se nekatere znamke uspele zmuzniti skozi mrežo. Nike je denimo na predvečer otvoritve zavrtel svoj spot, v katerem poveličujejo športnike v Londonu, vendar ne britanskemu Londonu, ampak v tujih krajih s tem imenom (Kanada, Jamajka, ZDA, idr.). Komite po pričakovanjih ni bil navdušen, vendar jim niso mogli nič.

Zato pa so bili toliko bolj striktni glede oglaševanja s strani športnikov samih, ki jim je po ti. pravilu št. 40 (glej sliko) prepovedano oglaševanje neavtoriziranih izdelkov, vključno z njihovimi izjavami na twitterju, facebooku in drugih socialnih omrežjih. En kup takšnih twittov je bili tako promptno zbrisanih. Jih pa še vedno žuli ukana proizvajalca slušalk Beats by dr. Dre (drage, srednje-/višjekakovostne slušalke s poudarjenimi basi), ki je za OI izdelal poseben model v barvi britanske zastave in ga s pomočjo promotorjev na licu mesta brezplačno delil športnikom. Beatse je denimo nosil plavalec Michael Phelps med ogrevanjem na nastop, kar ni ušlo ne tv ne spletnih gledalcem; pa angleška tenisačica Laura Robson in številni njihovi nogometaši.

Komite za zdaj razmišlja, kaj bi, so pa sporočili, da je prepoved neavtoriziranega oglaševanja nujna, saj brez sponzorskega denarja iger v taki obliki, kot so, ne bi moglo biti.

Seveda uradnim sponzorjem ne bo hudega, saj so si tam ustvarjeni prihodki zaradi prijaznosti britanske vlade izrecno izvzeti od obdavčenja. To je zlasti v ZDA sprožilo manjši revolt, posebej zato, ker denarne nagrade za športnike pa so obdavčene, npr. za zlato medaljo bi ameriški športnik dacarjem dolgoval 9000 dolarjev. Kongres že rešuje stvari, a ne z obdavčenjem podjetij, ampak s posebnim in široko podprtim zakonom, ki bi prejemnike medalj razbremenil te nesrečne obveznosti plačila davka na dohodek. Sta pa (pod jeznim odzivom javnosti, seveda) dva večja sponzorja, Coca-Cola in McDonalds, izrecno obljubila, da te davčne izjeme ne mislita uveljavljati. Bomo videli.