Nature - Strojna inteligenca, razvita v Alphabetovih oddelkih Google Health in DeepMind, se je dobro odrezala pri razbiranju znakov najzgodnejše faze raka dojk iz mamogramov, saj je bila celo malce zanesljivejša od človeških zdravnikov. Toda od uporabnega orodja nas loči še nekaj časa.

Rak dojke je med ženskim delom populacije v razvitem svetu najmnožičnejši tip raka in hkrati - za pljučnim - drugi najbolj smrtno nevaren. Možnost preživetja se močno poveča s pravočasnim odkritjem bolezni, zaradi česar se starejšim ženskam tudi pri nas svetujejo redni pregledi z mamografijo na dve leti. Toda razbiranje stanja z mamogramov, se pravi rentgenskih slik, je zahtevno in ne daje tako zanesljivih izsledkov, kot bi si želeli: kar blizu petino primerov raka se pri takšnih presejalnih testih zgreši, medtem ko okrog polovico žensk doleti tudi kak lažni alarm. Računalniška pomoč pri tovrstni diagnostiki ima že kar dolgo zgodovino, saj so v ZDA z njo začeli že pred več kot dvajsetimi leti. Toda v praksi...

SFGate - Kot poroča San Francisco Cronicle, so ameriški raziskovalci iz UCSF Helen Diller Family Comprehensive Cancer Center pod vodstvom dr. Charlesa Ryana predčasno zaključili s klinično raziskavo učinkovitosti hormonskega zdravila za zdravljenje metastatskega raka prostate.

Zdravilo vsebuje aktivo učinkovino abirateron (prodaja se pod imenom Zytiga, zdravilo so sicer razvili v britanski neprofitni organizaciji Cancer Research UK), klinično testiranje pa so predčasno prekinili ker se je izkazalo, da je zdravljenje raka prostate z novim zdravilom izjemno učinkovito. Raziskava je vključevala...

Slashdot - Le dan po obtožbi Aarona Swartza zaradi domnevnega vdora v JSTOR na MIT-u in nepooblaščenega dostopa do petih milijonov znanstvenih člankov so njegovi podporniki odgovorili. Na splet so priobčili kopico znanstvenih člankov, ki je sedaj dostopna prek protokola torrent. Datoteke se najdejo na običajnih mestih na internetu.

Gre za članke iz revije Philosophical Transactions of the Royal Society, ki so že tako stari, da so že v javni lasti. Revija sama izhaja od leta 1665, vsi objavljeni članki pa so izpred leta 1923 -- skupno 18.592 člankov, ki tehtajo 33 GB. Kljub poteku avtorskih pravic so bili doslej dostopni le proti plačilu 19 dolarjev na članek ali prek naročnine na JSTOR. Na splet jih je postavil Greg Maxwell, ki je...

Slo-Tech - V reviji Radiology je bil pred kratkim objavljen članek o novih načinih zgodnjega odkrivanja raka dojke pri ženskah z gostim prsnim tkivom (Dedicated dual-head gamma imaging for breast cancer screening in women with mammographically dense breasts). Nova tehnika omogoča odkrivanje trikrat več tumorjev, poleg tega pa omogoča odkrivanje bistveno manjših tumorjev, kot jih zaznajo obstoječe presejalne metode. Zgodnje odkrivanje raka je zelo pomembno, saj omogoča bistveno boljše preživetje pacientk.

Glavna avtorica Deborah Rhodes je o raziskavi nove tehnike poimenovane mollecual breast imaging (MBI), zlasti poiskusom onemogočanja objave znanstvenega članka z rezultati raziskave, spregovorila tudi na TED Women (video, prav tako je na TED blogu objavljen tudi

BBC - International Journal of Gastrology and Hematology je ta mesec kratkim objavil članek dvanajstih japonskih avtorjev z naslovom Colorectal cancer screening with odour material by canine scent detection, v katerem avtorji navajajo, da je pse mogoče naučiti zgodnje zaznave raka na debelem črevesu.

V raziskavi je pes labradorec vohal vzorce izdihanega zraka in blata različnih oseb. Vsaka skupina vzorcev je vsebovala vzorec ene obolele osebe in štirih zdravih oseb, ki so bili naključno razvrščeni v škatle. Za testiranje izdihanega zraka so uporabili 33 skupin vzorcev, za testiranje blata pa 37 vzorcev.

Rezultati v primerjavi s kolonoskopijo so pokazali, da je bila senzitivnost (verjetnost, da bo test pozitiven pri osebah, ki so dejansko bolne) pasje zaznave raka v izdihanem zraku 91%, pri vonju blata pa 97%. Specifičnost (merilo verjetnosti, da bo test negativen pri osebah, ki dejansko niso bolne) je bila v obeh primerih 99%. Pes je imel visok odstotek zaznave raka tudi v zgodnjem...

Slo-Tech - Kot poročajo na Cancer Research UK, je skupina raziskovalcev pod vodstvom Petra Rothwella iz University of Oxford, v reviji The Lancet objavila rezultate študije, ki kaže, da jemanje acetilsalicilne kisline (Aspirina) lahko pomaga zmanjšati smrtnost za rakom.

V članku z naslovom Effect of daily aspirin on long-term risk of death due to cancer: analysis of individual patient data from randomised trials so avtorji analizirali osem različnih kliničnih študij, kjer so prostovoljci jemali Aspirin vsaj pet let. V analizo je bilo vključenih preko 25.570 pacientov, raziskovalci pa so gledali koliko oseb je umrlo za rakom.

Rezultati kažejo, da jemanje 75 miligramov Aspirina vsaj 5 let zmanjša verjetnost za umrljivost za rakom v povprečju za 20%. Hkrati so ugotovili tudi, da se umrljivost s še daljšim časom jemanja aspirina še dodatno zmanjšuje (v primeru jemanja Aspirina več kot 5 let, se je umrljivost zmanjšala v povprečju za 34%).

Poleg tega se pozitivni učinek aspirina povečuje s...

Slo-Tech - Kot poročajo na britanski spletni strani CancerResearch, so britanski znanstveniki razvili nov test raka prostate, ki je bistveno bolj natančen kot obstoječi krvni PSA test ter zmanjšuje potrebo po nepotrebnih (in bolečih) biopsijah.

Težava z obstoječim PSA testom je v tem, da ni dovolj zanesljiv, saj nivo PSA antigena ne poraste samo v primeru raka prostate, pač pa tudi v primeru povečane prostate ali pod vplivom hormonskih sprememb. Poleg tega v nekaterih primerih bolniki z rakom prostate nimajo povečanega PSA antigena. Zato PSA test zgolj kaže na verjetnost raka na prostati, za dokočno diagnozo pa je potrebna še ultrazvočna preiskava in biopsija.

Raziskovalci iz Cambridge Research Institute ter Institute of Cancer...

Slo-Tech - Kot poročajo na Physorg, je skupina raziskovalcev z MIT pričela s preizkušanjem novega postopka ciljane imunoterapije proti raku. Gre za postopek imunocelične terapije, v katerem pacientu najprej odvzamejo nekaj imunskih celic (limfocitov T), jih spremenijo tako, da pričnejo napadati tumor, nato pa jih pacientu vbrizgajo nazaj v telo. Na ta način dosežejo, da se potem telo "sámo" učinkovito bojuje proti raku.

Do sedaj je bila težava v tem, da so morali pacienti v postopku tovrstne imunoterapije dobivati zdravila (najpogosteje interlevkine), ki so spodbujala nastanek teh limfocitov, vendar pa so imela hude stranske učinke - med drugim tudi odpoved srca in ledvic.

Sedaj pa so raziskovalci razvili posebne "nanotorbice", ki vsebujejo interlevkina IL-15 in IL-21, te nanodelce pa so nato "pripeli" na limfocite T, ki so jih nato vbrizgali v miši s tumorji na pljučih in v kostnem mozgu.

Rezultati poskusa, ki ga opisujejo v Nature Medicine so spodbudni, saj so se "nanotorbice" po tem, ko...

Slo-Tech - V British Journal of Cancer je bil pred kratkim objavljen članek z naslovom Detection of lung, breast, colorectal, and prostate cancers from exhaled breath using a single array of nanosensors.

Kot je bilo namreč že predhodno znano, različne vrste raka oddajajo različne "vonje" oz. hlapne organske spojine. Izraelski raziskovalci Peng, Hakim, Broza1, Billan, Abdah-Bortnyak, Kuten, Tisch in Haick pa so sedaj razvili posebne nanosenzorje, s pomočjo katerih je mogoče v izdihani sapi pacienta zaznati ustrezne hlapne...