S temi podatki se hvali tudi Wikileaks, a po poročanju švedskega časnika Sydsvenskan resnica ni tako enoznačna. Namestnik švedske generalne tožilke Håkan Rustand je poudaril, da vse navedene zakonske zaščite veljajo le za registrirane medije na Švedskem. Wikileaks resda ima svoje strežnike v tej državi, a to jih avtomatično ne uvršča pod zaščito, saj se niso registrirali kot medij. Pisatelj in novinar Anders R. Olsson, ki se ukvarja večidel s svobodo izražanja, ima podobne pomisleke. Spletna stran potrebuje licenco, da jo omenjeni zakoni lahko zaščitijo. Urednik in tiskovni predstavnik Wikileaksa Julian Assange ni bil dosegljiv za komentar, so pa pred nekaj urami na Twitterju zanikali navedbe v članku.
Kakorkoli že, najsi so navedbe resnične ali zgolj poizkus diskreditiranja Wikileaks, ima zgodba tudi drugo plat. Wikileaks ni novinarska hiša v pravem pomenu besede, saj objavljajo surove podatke z malo komentarjev. Predvsem pa vse skupaj teče, ker so viri dejansko anonimni in ne ker bi jih ščitili neki zakoni. Pošiljateljev prek naprimer omrežja Tor in več proxyjev ni mogoče identificirati in če bi Wikileaks padel na Švedskem ali v Belgiji, kjer imajo prav tako strežnike in kjer jih prav tako ščitijo zakoni, bi kmalu zagnali zrcalne strežnike v drugih državah. V tem primeru bi registracija strani kot medij Assangeu dejansko škodovala, saj se mediji morajo držati vseh zakonov, urednik pa odgovarja za kršitve.
