Slashdot - Avtomobilistične trgovine pogosto ponujajo razne naprave in pripomočke, s pomočjo katerih naj bi vaši stroški za gorivo magično postali občutno nižji. Takšne napovedi so seveda pogosto preveč senzacionalistične, so pa zato toliko bolj vzpodbudne novice o resničnem napredku na področju učinkovitosti motorjev.
Akademikom iz univerze Temple je namreč uspelo izboljšati učinkovitost motorjev tudi do dvajset odstotkov tako, da so električno naelektrili del cevi pred vbrizgalnikom goriva, kar ustvari električno polje, ki zmanjša viskoznost goriva, s tem pa v motor pridejo manjše kapljice, kar privede do čistejšega vžiga goriva in močno izboljšane učinkovitosti motorja.
Po šestih mesecih testiranj z Merzedes-Benz-ovim avtom z dizelskim motorjem so pri vožnji na avtocesti ugotovili za celih dvajset odstotkov izboljšano učinkovitost, pri mestni vožnji je učinkovitost izboljšana za dvanajst do petnajst odstotkov, pri tovornih vozilih pa se napoveduje med šest in dvanajst odstotno izboljšanje. Zaradi same preprostosti naprave in možnosti aplikacije tako pri bencinskih in dizelskih motorjih kot tudi pri motorjih na plin, biodizel in kerozin bodo praktične aplikacije tehnologije gotovo pomagale prihraniti marsikateri liter goriva.
Bo možn tole atermarket upgrade al bomo zdj čakal da se spomnejo velke verige tole ponujat? Pa glede na to da so na MBju tole probaval me skrbi da nima Marcedez zdj kakega patenta za tole, ki se ga bo oklepal.
Zgleda da bodo še kej naredili na tem ottovem modelu :) me prov zanima,če se bo dalo to napravo naknadno vstavit v obstoječe avtomobile, saj drugače te novitete ne bomo občutili tako kmalu
No, če je res tako simpl, se bo najbrz dalo aftermarket...sej tist mercedes tudi najbrz ni bil strašno predelan. Sicer pa za take stvari patent ni problem, tudi če ga bo kdo zahteval. VW recimo plača par deset milijončkov in lahko to dela, na končni ceni avta se to skoraj ne pozna.
A niso nekaj podobnega testirali pri MythBustersih? Je bla podobna zadevca samo da so tam bli samo magneti in bi magnetno polje kao nekako obračalo molekule bencina in bi bil potem bolj učinkovita eksplozija pa potem ni blo nič razlike?
Obračanje molekul oz. spreminjanje viskoznosti goriva sta dve popolnoma drugi stvari. In tole ni delo MBja, uporabljen je bil le MB motor. In Iveco, če dobro pogledate. Vse je bilo narejeno na neki univerziteti.
Jah, nekateri pa uporabljamo tako stvar, katero preprosto nalijemo v tank [:D]
... Dejansko s tem niso naredili nič. Vse kar je bilo je to, da so povečali tlak v dovodni cevi in posledično dovedli motorju več goriva. Glede na tabelo, so bile meritve izvedene praktično v območju prostega teka (500W, .. lepo vas prosim ..)
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
ma za zadeva sploh ni nova, ampak je v uporabi že nekaj cajta (tako da dokupiš zadevco in jo sam montiraš se lahko pršpara pri porabi in izboljša moč motorja)
dejansko v realno uporabo pa pri samih izdelovalcih avtomobilo pa ne bo pršlo še tko hitro. če bi hoteli bi to že davno uporabli, pa niso .... zakaj ...
Jah, nekateri pa uporabljamo tako stvar, katero preprosto nalijemo v tank
... Dejansko s tem niso naredili nič. Vse kar je bilo je to, da so povečali tlak v dovodni cevi in posledično dovedli motorju več goriva. Glede na tabelo, so bile meritve izvedene praktično v območju prostega teka (500W, .. lepo vas prosim ..)
Prebereš anslov in začneš trollat, ja? Če bi rpebral novico, bi videl da so z el. poljem povišali viskoznost goriva, zaradi česar so se naredile manjše kapljice, zaradi česar je prišlo do boljšega izgorevanja. Nikjer ni omenjen noben tlak in več goriva.
Če bi šlo not več goriva, se poraba ne bi zmanjšala, a ne? In če vseeno po nekem čudezu gre not več goriva, poraba se pa vseeno zmanjša, potem je tudi to čisto vredu in me nič ne moti.
Količina dovedenega goriva itak ni problem. Lahko ga v cilinder napumpaš kolikor zmore črpalka. Problem je v zraku in mešanici. Manjše kapljice ki omogočajo večjo stično površino z zrakom bodo sigurno boljše. Ni pa to oni starodavni nateg z magneti na cevi. Tole je zgleda aktivna elekronika.
Vseeno pa pogrešam še predstavitev rezultatov ob višjih močeh. So rekli le:
On the highway, the device increased the fuel mileage from 32 miles per gallon (mpg) to 38 mpg. In city driving, the improvement of fuel mileage was not as good as that on the highway but was averaged at 12−15%.
Iz 32mpg na 38mpg je po naše iz 7,3l/100km na 6,2l/100km oz. zmanjšanje za 15%. Pri mojih 4,5l/100km tole pomeni zmanjšanje na 3,85l/100km. Najs. Dvomim pa, da bo kdo naredu DIY kit za tole. Je treba predelat injektorje in od nekje dobit visoko napetost ranga nekaj tisoč voltov.
Prebereš anslov in začneš trollat, ja? Če bi rpebral novico, bi videl da so z el. poljem povišali viskoznost goriva, zaradi česar so se naredile manjše kapljice, zaradi česar je prišlo do boljšega izgorevanja. Nikjer ni omenjen noben tlak in več goriva. A bi lahko nehali že s temi trolli enkrat .. če bi prebral članek bi vedel o čem govorim.
Nezavedno so povečali tudi tlak v dovodni cevi. Višji tlak pomeni večjo količino vbrizganega goriva, spet pod malenkost višjim tlakom. Kako boš izmeril visoko učinkovitost v prostem teku mi ni jasno. Izhodna moč 0.5kW je pri 50kW motorju zanemarljiva (1% max. moči), razlika je že, če nažgeš avtomobilske žarnice ali pa se samodejno prižge ventilator za hlajenje (tistih 90W nekako preveč ustreza razliki med močema). Nikjer ni prikazana odvisnost povečanja izkoristka od moči in navora, ter temperatura olja, hladilne tekočine in motorja.
Aktivna elektronika ? Enosmerni VN generator, moči nekaj 100mW ?
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
če bo stvar poceni in enostavna ter seveda učinkovita si jo bom nabavil, drugač pa ne. enostavno povedano. in brez pametovanja.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
hmm, kaj so zdej nardil, zmanjšal porabo za 20%, al povečal izkoristek za 20%??
lp, boris
kakroli je ugodno. če se poveča izkoristek se namreč veče enrgije v gorivu prenese v gibanje. Torej so obsotječi motorji 'škart' in bodo novi s to tehnologijo pač bolj varni (pri enakem številu konjev bo nov motor proabil manj goriva, obstoječ pa bo od sebe dal več konjev).
Kakšen bomastičen naslov za irelevantno novico. Toplotni stroji so po izkoristku crap in če neko čudo izboljša izkoristeg Ottovega motorja iz 20% na 24%, je to še vedno crap.
Pyr0Beast: ne vem kje si ti pobral podatke o povečanem tlaku v dovodni cevi, če je govora samo o razbijanju goriva na čimmanjše kapljice. Prav tako je iz "Six months of road testing" razvidno da ni šlo samo za prosti tek.
pegasus: irelevantna novica? Tvoj t.i. "crap" hočeš nočeš praktično obrača svet. In če se izkoristek zadeve, ki je prisotna praktično povsod, dvigne za 20%, to JE bombastična in še kako relevantna novica.
Zveni kar preveč lepo, da bi bilo res. Kako so lahko povečali termični izkoristek?
Namreč opis, kaj zadeva zmore sumljivo spominja na "varčnega kanadčana", dokaj preprost dodatek vplinjačem (izšel v času prve naftne krize), ki je pod strogo določenimi pogoji res dajal obljubljene 10 do 20% prihranke goriva. Slabost je bila samo v tem, da se je prihranek opazilo samo pri vrtljajih prostega teka in še to samo pri dovolj primitivno narejenih motorjih, kjer je bilo že znanih možnosti za (še bolj občutno) zmanjšanje porabe goriva obilo.
Tukaj gre sicer za vbrizgavanje, kjer pa višji tlaki in boljši injektorji tudi povečujejo litrski učinek in/ali izkoristek Namreč MB 5 valjni Diesel, ki se še vedno vgrajuje v nove avte in Unimog, je bil razvit v 30. letih prejšnjega stoletja.
V teh skoraj 8 desetletjih, je ta motor ostal praktično nespremenjen, povečali pa so mu moč in izkoristek naprednejši in boljši sistemi vbrizga in morebitna turbina.
Če pa so res spacali skupaj nekaj kar dela, pa svaka jim čast.
Glede na to, da je izkoristek motorja z notranjim izgorevanjem slab je povečanje za 20% v absolutnem smislu izjemno (prebojno, revolucionarnao,...), v relativnem zelo fajn, v realnosti bo pa ...
Dejansko je prihranek možen z dodatkom acetona gorivu, na internetu je cela baza evidentiranih uspehov, sam sem en čas to testiral in mu je uspelo z 7,5l/100km priti na 6,5L/100km
Tako da prihranek je možen, vendar ne pri vseh avtih enako, pri nekaterih je celo možno da aceton škodi tesnilom..
Več o tem na peswiki.com Malo je pač potrebno brskati ker je stran raztegnjena z linki..
Je pa delovanje acetona podobno temu elektrenju cevi, zmanjša namreč površinsko napetost tekočine, gorivo se bolje razpršuje in meša z zrakom...
Primorec: Tisto z acetonom je vprašljivo. Vem sicer, da je na netu kup nabijanja okoli te teme, a ko sem gledal poizkuse z vožnjo v podobnih razmerah z in brez acetona, rezultat (km/l) ni bil različen. Je pa najbrž dosti odvisno od goriva in aditivov...tukaj so kar opazne razlike...tako da, če je gorivo slabo, mogoče aceton res vpliva.
Hja, bolj fina razpršitev goriva gotovo vpliva na porabo, saj se doseže enako močno eksplozijo z manj bencina. To se pozna že pri indirektnem (večina avtov) in direktnem vbrizgu goriva. Ampak če je sprememba v tem novem izumu res 20% je to že kar svojevrstna mini revolucija na področju izboljševanja učinkovitosti motorjev z notranjim izgorevanjem.
Um, a je potrebno pri tej stvari še remapati ECU? Ker ob nespremenjenem ECU bo poraba ista, le avto bi znal biti poskočnejši. Oziroma bo prihajalo do prezgodnjega vžiga.
Najbrž že. Vsaj količino goriva, ki ga šobe spustijo pri vsakem sesalnem taktu bo potrebno zmanjšati. Pa mogoče (po)nastaviti čas vžiga svečk. Sicer sem pa prepričan, da se bo - če bo ta koncept postal kdaj aftermarket izdelek - dobilo tudi enoto ala power commander, ki se bo priključila na ecu in bo vsebovala vrednosti vseh potrebnih parametrov.
Tako se to ne dela, razen za rumeni tisk. Taka "metodologija" ima ogromno spremenjivk, ki močno vplivajo na končni rezultat (temperatura okolice, navajenost voznikov na avto, vzdrževanje avta in cest...), ni pa jih možno točno ovrednotiti.
Take stvari se meri na dinamometru, testni mizi, skupaj z močjo, navorom, temperaturami, emisijami in kar je še pomembnih parametrov. Mašino na ponk, pa gasa, enkrat brez in drugič s to inovacijo. Ne rabiš pol leta, ampak največ nekaj dni, rezultati pa so vsaj vredni tega imena. Tako pa vse skupaj na ravni ugibanja, placeba in senzacije, ki prinese 5 minut slave.
Kot sem rekel, preveč lepo, da bi bilo res. Pravzaprav pričakovano.
A continuous road tests of the Mecedes-Benz 300D for 6 months showed that our device increased the fuel mileage significantly. On the highway, the device increased the fuel mileage from 32 miles per gallon (mpg) to 38 mpg. In city driving, the improvement of fuel mileage was not as good as that on the highway but was averaged at 12−15%.
je pa vprasanje, koliko je ta avto star, ker novi 300d sta samo bodisi AMG ali bluetec. vbrizgovalni sistem se pa pri takih receh kajpakda pozna. naj nebi bil aceton skodljiv fuel injection sistemu ali kaj ze? neke slabosti vem da so.
In seveda, če imam kolikor toliko prav, je aftermarket 100% zagotovljen, tako kot z magnetki za na cevke za gorivo (ali zajlo za sklopko), varčnim kanadčanom, acetonom, Hydrogen cell in podobnim.
Vsaj ti, ki te zadeve uspešno prodajajo, so zelo pomirjeni ob misli koliko jim kuri avto. Ni sile 10 ali 30l, če imaš polne žepe denarja.
IMHO gre za prastarega Merđota. Tak, kot sta ga Mythbusterja vozila na jedilno olje. Primitiven traktor, ki dela skoraj na vsako svinjarijo, ki teče in gori, seveda pa ni ravno šparoven, moči pa tudi vse skupaj nič.
Aceton je zelo močno organsko topilo, bistveno močnejše od naftnih derivatov, topi tesnila, cevi, plastične filtre, injektorje, čeprav ti prenesejo bencin. Topi pa tudi usedline v vplinjaču/sisitemu vbrizgavanja, ki povečujejo porabo in v takem primeru aceton res zmanjša porabo. Samo to ni to.
Njegov učinek je odvisen od % v gorivu. Več ga je, bolje bo razjedal. Ogroženo pa je komplet vse kar ima stik z gorivom (od tanka naprej) in ni iz kovine.
Razen Mythbusterjevega testa na dyno, nisem našel nobenega testa z acetonom, ki bi bil narejen v vsaj približno kontroliranem okolju. Furancija vsekakor NI kontrolirano okolje.
Kar se tiče manjšanja kapljic - že mnogo let nazaj je tip patentiral sistem, ki gorivo upari in potem tako mešanico dovaja v motor. Bi rekel da so pare goriva najmanjši možni delci in končni cilj če je to prava pot za dvig izkoristka...
Sem si malo bolj podrobno ogledal stroj na zgornjih slikah.
Tako je, gre za Merđota 2.9l, 5 valjev, klasična Bosch pumpa in mehanski injektorji, 130KM s turbino in 80 do 90 KM brez turbine. Traktor v vsem svojem "sijaju", len, smrdeč, približno trajen in robusten ter precej žejen za svojo sorto.
In sedaj samo v razmislek, kdo verjame da bo gorivo, ki gre skozi tisti izum, ostalo pravilno spremenjeno na poti skozi Bosch pumpo in skozi injektorje?
Magnetki za šparanje goriva na drug način. S to razliko, da ta novotarija poskrbi za (malenkost) večjo porabo. Elektriko je pač treba nekje dobiti, pa še težja je od magnetka.
Malce off topic
Mit o magnetkih govori, da so ti magnetki letalom med WW2 pomagali preleteti Atlantik brez postanka na Grenlandiji ali Islandiji.
Resnica pa je drugačna, nek birokrat na primerno visokem položaju v USAF je pregledal tabele karakteristik letalskih motorjev in izdal okrožnico, da morajo letala leteti z nastavitvami pri katerih porabijo najmanj goriva na uro poleta.
Piloti so potem gledali kako se pod njimi počasi vrti Zemlja, res počasi in kako padajo kazalci merilnikov količine goriva.
Dokler ni nekdo prekršil tega ukaza in nastavil motorje na ekonomično nastavitve v civilnem letalstvu. Tako je z Dakoto (DC 3) prišel do Greenlandije in odletel nazaj v Kanado, ne da bi na Grenlandiji tankal in to v času, kot se je komaj primajal do Grenlandije, če je upošteval ukaz. ki je bil potem hitro preklican.
Vendar nekateri so namesto enostavne razlage, raje verjeli zgodbi o magnetkih, ki se je tako obdržala. Tu bo enako. Kšeft na Canada Bill Jones principu zagotovljen.
@Gavran
Pare goriva kondenzirajo na hladnejših stenah motorja. Se ne obnese, so pa to poskušali, ko so želeli Otto motor gnati na takrat cenejšo dieselko gorivo.
Dokler ni nekdo prekršil tega ukaza in nastavil motorje na ekonomično nastavitve v civilnem letalstvu.
tega ne kapiram. je bil ta ukaz prej samo za usaf? so ob temu ukazu morali tankat na grenlandiji? ce bi bil na ekon. nastavitvah, bi se tudi v civilnem lepo pocasi gurali ali kako?
Dokler ni nekdo prekršil tega ukaza in nastavil motorje na ekonomično nastavitve, kot so veljale že prej v civilnem letalstvu.
Motorji ali kar cela letala so bila ista, kot v civilnem letalstvu. Večina pilotov USAF je na začetku WW2 izhajala iz civilnih vrst, sploh pri transportnih letalih, ki jih je ta ukrep najbolj prizadel.
Ti piloti so vedeli kakšne so ekonomične nastavitve teh motorjev (največ milj za galono goriva), samo tega niso smeli uporabljati, saj je bil ukaz nastavitev, ki pomeni najmanj porabe goriva na uro.
Med tema dvema rnastavitvama je velikanska razlika. Ali drug primer. Nek avto kuri pri 50 km/h 5 l na uro. Pri hitrosti 100 km/h pa 8 l na uro. Kaj je bolj ekonomično? Birokrat je ukazal, da je to prva možnost.
Sam čakaj, pri vojaških letalih zna biti to popolnoma logično, saj pri patruljnih letih hočeš da ti letala ostanejo v zraku čimdlje brez ponovnega tankanja, ne pa da preletijo 3/4 sveta.
Da in ne, odvisno od območja, ki ga pregleduje in nalog.
Pri transportnih pa popolnoma narobe, gre za letalo, ki mora leteri od A do B in po možnosti še nazaj. Takrat je vsekakor dobro, če za tako nalogo porabiš čim manj goriva.
električno polje, ki zmanjša viskoznost goriva, s tem pa v motor pridejo manjše kapljice
Tole bi moralo spremenit strukturo goriva za malo dlje časa, ne pa samo vplivat nanjo na tistih 10cm, kjer kaže slika. Močno dvomim, da je to res, pa tudi, da sploh kaj vpliva tista naprava na viskoznost. Imelo bi vec smisla, ce bi bila zadeva direktno v injektorju, samo to potem pride drago za proizvodnjo.
In kot je že Azrael lepo povedal, tale motor, na katerem so testirali, ni ravno biser sodobne tehnologije, kar pomeni, da najbrž dosti goriva ni zgorelo že po defaultu. Če bi ga kakšen "majstor" malo bolje prešlatal, bi verjetno po njegovem posegu pokuril manj.
Mehanski vbrizg: 100x boljšo atomizacijo goriva dobiš z modernim visokotlačnim vbrizgom + elektronska kontrola ti bolje krmili čas odpiranja/zapiranja injektorjev. Bi pa najbrž pomagalo, če bi gorivo imelo manjšo viskoznost, ker bi ga bolje, oz. dlje razpršilo ob vbrizgu. S tem bi se povečala njegova površina in posledično bi bilo izgorevanje boljše. ECU za injektorje bi verjetno tudi moral remapirati (če se ne zna sam). Ali pa zagotoviti več zraka.
Temple has applied for a patent on this technology, which has been licensed to California-based Save The World Air Inc., an environmentally conscientious enterprise focused on the design, development, and commercialization of revolutionary technologies targeted at reducing emissions from internal combustion engines.
Save The World Air Inc. Ccc, come on. Tole je bullshit. Sama reklama, verjetn firma rabi malo promocije. Pozabte. Kupte bicikl rajši.
Kaj pa če bi ionizirali kar zrak na vhodu v karburator/motor (mrežaste elektrode v plastičnem delu filtra za zrak znotraj in nanje pritisnili par KV enosmerne); bi me zanimalo, kako bi se zadeva obnašala
ma nov motor bi mogli razviti, pa prepovedat vožnjo avtomobilov z obstoječimi, če bi hoteli rešit še kaj več kot samo problem porabe(pline in to), saj dokler bodo po cestah vozile šklopocije, ki mečejo več saj v zrak ko speljejo kot naša centralna čez celo zimo...no, sej veste kaj mislm(voziš za kakšnm starim TAMčkom, ki ima še tako al tako vse obročke zjebane, da kadi še belo, ne samo črno), nimamo kaj preveč pričakovati. In bodte brez skrbi, da se bodo tisti, od katerih smo trenutno odvisni z dobavo pogonskih surovin z vsemi štirimi branili novitet, ki bi jim uničila posel... v upanju na boljši jutri :)
ma nov motor bi mogli razviti, pa prepovedat vožnjo avtomobilov z obstoječimi, če bi hoteli rešit še kaj več kot samo problem porabe(pline in to), saj dokler bodo po cestah vozile šklopocije, ki mečejo več saj v zrak ko speljejo kot naša centralna čez celo zimo...no, sej veste kaj mislm(voziš za kakšnm starim TAMčkom, ki ima še tako al tako vse obročke zjebane, da kadi še belo, ne samo črno), nimamo kaj preveč pričakovati. In bodte brez skrbi, da se bodo tisti, od katerih smo trenutno odvisni z dobavo pogonskih surovin z vsemi štirimi branili novitet, ki bi jim uničila posel... v upanju na boljši jutri :)
Kaj je narobe s sajami? To je ja čisti ogljik, načeloma ne škodljiva zadeva.
malo se jih nadihaj pa pol poročaj... in ne verjamem če je to le samo ogljik...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Kaj pa če bi ionizirali kar zrak na vhodu v karburator/motor (mrežaste elektrode v plastičnem delu filtra za zrak znotraj in nanje pritisnili par KV enosmerne); bi me zanimalo, kako bi se zadeva obnašala
Tebe sm čaku, da se oglasiš :D Probi in poročaj. :)
