» »

IBM splovil najhitrejši procesor na svetu

Slashdot - IBM je v torek začel v svet pošiljati novo serijo visoko zmogljivih računalnikov, ki so zasnovani okrog njihovega najnovejšega Power6 procesorja. Procesor sam zmore opraviti do kar 5 miljard operacij v sekundi.

IBM-ov CTO Bernard Meyerson pravi, da procesor opravi eno operacijo hitreje, kot porabi svetloba, da potuje od vrhnjega členka na dlani do prstne konice.

Seveda terja tolikšna hitrost tudi svoj davek. Power6 računalniki imajo zato posebno vodno hlajenje, ki veliko količino toplote, ki jo procesor ustvarja, lahko tudi učinkovito odvedejo.

Pojavlja pa se vprašanje, zakaj podobnega koraka ne storijo IBM-ovi tekmeci. Pri Intelu so povedali, da bi tudi oni lahko povečali frekvenco svojih procesorjev, a so se raje odločili, da rešijo zadeve drugače in prihranijo uporabnikom težave z veliko količino toplote, ki bi jo procesorji sicer proizvedli. IBM-ov pristop so primerjali z delavcem na blagajni, ki ga priganjamo, da vedno hitreje dela z blagajno, ob čemer se seveda pregreva, zato ga moramo dodatno hladiti. Lahko pa imamo odprtih več blagajn hkrati. Tako temperatura ostane nizka in pretok kupcev ne trpi.

Kaj pa če bi Intel serijsko navil svoje večjedrne in večnitne procesorje?

23 komentarjev

Pesimist ::

Jaz tudi lahko naredim superprocesor doma v štali. Ampak zakaj bi ce ga pa ze IBM dela. Bom reje dalje koval kopita :D

Matek ::

Intelova primerjava je zelo spretno marketinška, vključili so trgovce, da vse zveni tako zelo človeško. Če raje naredimo standardno avtomobilsko analogijo - en procesor z višjo frekvenco je en avtomobil s hitrostjo 200 km/h, dvojedrnik z nižjo frekvenco pa sta 2 avtomobila s hitrostjo 100 km/h. Če moramo po zabavi razvoziti kup udeležencev domov, bosta oba izvedla zadevo enako hitro, če pa moramo priti iz točke A v točko B, pa bo hitrejši avto zmagal.

Dejstvo je, da je dviganje frekvenc boljše od višanja števila jeder, če delamo golo kvantitativno primerjavo, kot sem jaz to izvedel s primerjavo z avti. Sicer nobeno kot samo ni rešitev za izboljševanje procesorjev, zelo pomembno je seveda posodabljanje arhitekture, a ker dviganje frekvence postaja vse bolj problematično, tudi zaradi omejitev materiala, je žalostno gledati, kako Intel uspe naplahtati kupce. Več jeder žal ni najbolj pametna pot, z višanjem njihovega števila bo to vse bolj očitno.
Bolje ispasti glup nego iz aviona.

lunamit ::

Dejstvo je da je število jeder boljše od višanje frekvence.
Tvoja in moja trditev držita odvisno od situacije in softvera, ki ga poganjaš. Recimo za uporabnika, ki ima odprtih nekaj programov hkrati oz. nekaj 100 procesov je bolje imeti več jeder, kot navit procesor, ker samo eno jedro preveč časa porabi za preklaplanje med aplikacijami (mislim seveda seveda sistemski scheduler
Scheduling (computing) @ Wikipedia
There are 10 types of people. Those who understand binary and those who don't.

G-man ::

Kaj ni problem pri večjedrnih procesorjih prav programi, ki so pisani le za eno? Zato dejansko bolj drži Matekova trditev?

jype ::

G-man> Kaj ni problem pri večjedrnih procesorjih prav programi, ki so pisani le za eno?

Kdaj si pa nazadnje uporabljal samo en program?

G-man> Zato dejansko bolj drži Matekova trditev?

Odvisno je od tega, kaj počneš, se razume.

Mavrik ::

Kdaj pa je keri izmed vas uporabljal več kot en program, ki bi res zahteval ogromno procesorskega časa? Ponavadi laufaš eno zatevno stvari + 50 procesov, ki večinoma tam samo sedijo in ne delajo nič. Tako za 99% normalnih desktop uporabnikov prinese večja frekvenca neprimerno več hitrosti, kot bi je več jeder kdajkoli. Zelo malo ljudi dejansko uporablja programe in algoritme, ki se učinkovito dali razporediti na več jeder (Jype, prej kot začneš kaj nakladati... ti ne šteješ kot "normalni desktop uporabnik").

Kar se pa tiče frekvence Intel in IBM procesorjev... avtor novice je gladko spregledal, da je Power6 RISC procesor, ki zaradi take arhitekture (ter drugih stvari zraven še seveda) lahko veliko lažje dosegajo višje frekvence. Sicer pri Intelu na Coreih že prevajajo precej CISC ukazov na več zaporednih RISC ukazov za hitrejše izvajanje, a vsega se preprosto ne da na tak način pospešiti. x86 je že nekaj časa praktično zastarela arhitektura s stvarmi, ki se vlečejo še iz časa 8086, kar dela procesorje neprimerno bolj zapletene, velike ter zato tudi dražje in počasnejše od RISC arhitektur.
The truth is rarely pure and never simple.

MrStein ::

A je razen marketinga na voljo tudi kakšen tehničen podatek ?
Torej ne primerjave palcev in taki heci ;)
Teštiram če delaž - umlaut dela: ä ?

Bistri007 ::

Najbrž bo res bolj pomembna statistika performance/watt. Še posebej če je procesor namenjen za superračunalnike, kjer je bolj kot nabavna cena pomembna cena porabljene elektrike (za kompjuter+klimo).
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...

MrStein ::

Joj, upam da Thomas ne bere tega |O ;)
Teštiram če delaž - umlaut dela: ä ?

noraguta ::

Kdaj pa je keri izmed vas uporabljal več kot en program, ki bi res zahteval ogromno procesorskega časa? Ponavadi laufaš eno zatevno stvari + 50 procesov, ki večinoma tam samo sedijo in ne delajo nič. Tako za 99% normalnih desktop uporabnikov prinese večja frekvenca neprimerno več hitrosti, kot bi je več jeder kdajkoli. Zelo malo ljudi dejansko uporablja programe in algoritme, ki se učinkovito dali razporediti na več jeder (Jype, prej kot začneš kaj nakladati... ti ne šteješ kot "normalni desktop uporabnik").

Kar se pa tiče frekvence Intel in IBM procesorjev... avtor novice je gladko spregledal, da je Power6 RISC procesor, ki zaradi take arhitekture (ter drugih stvari zraven še seveda) lahko veliko lažje dosegajo višje frekvence. Sicer pri Intelu na Coreih že prevajajo precej CISC ukazov na več zaporednih RISC ukazov za hitrejše izvajanje, a vsega se preprosto ne da na tak način pospešiti. x86 je že nekaj časa praktično zastarela arhitektura s stvarmi, ki se vlečejo še iz časa 8086, kar dela procesorje neprimerno bolj zapletene, velike ter zato tudi dražje in počasnejše od RISC arhitektur.


power6 pač ni v desktop mašinah , po svoje je glede paralelizma gpu itak trenutno zmagu, brook+ po novem zastop že clo dablse , inti so pa obljubljeni za tren oka (če se zadeva da pametno spravt v kernele). x86 je pa pač poezija vsakdana in 99% uporabnikov , ter razvijlceu.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

tonic ::

Matek: odlična primerjava 8-)

iMark ::

Ampak sej Intel ma še (sicer prototip za enkrat) 80-core teraflop...

drejc ::

>Kdaj si pa nazadnje uporabljal samo en program?

Tole pa men tut ni jasno, kako recimo se na špilih multi core ni nikol kej preveč poznal. Pa valda lih pr taki fizikalni simulaciji more laufat maljavžnt threadov za sto in več objektov, al se motm.
"Rise above oneself and grasp the world"
- Archimedes of Syracuse

Thomas ::

Računska hitrost (kalkulacij na sekundo), ni ravno aditivna pri fizikalnih simulacijah, je pa kar precej blizu tega, če je prav narejeno. Če bi bilo prav narejeno.

Kar se tiče energetske požrešnosti procesaorja je pa tako, da če kuri 1 kW, je to 10 centov na uro. Če dela tačas kaj pametnega, to ni nič. Če lahko ljudi plačajo 100 krat ali 1000 krat ali še večkrat več.

Seveda pa bomo jutri hoteli celo ladjo za prevoz železove rude takih procesorjev, takrat se bo pa na računu za elektriko močno poznalo. Takrat bi bilo pa dobro, da pokurijo bistveno manj, če se da.

No, ampak se bo že izračunalo, kako to storiti.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thomas ()

kekz ::

> IBM-ov CTO Bernard Meyerson pravi, da procesor opravi eno operacijo hitreje, kot porabi svetloba, da potuje od vrhnjega členka na dlani do prstne konice.

Jaka neka hitrost, recimo temu raje počasnost, če drži taka glupa primerjava.

Jaz sem bil na predstavitvi DEC-ovega alpha RISC procesorja pred skoraj 20 leti. Takrat so bili Intlovi pentiumi 60 in 66 MHz. Alpha pa je bila 150 in 200 MHz. V enem taktu pa je izvedla 2 inštrukciji (menda novejše verzije kasneje celo 4), prišle so pa do ~1000 MHz. Torej so alphe že zdavnaj zmogle izvesti inštrukcijo v času, ko je svetloba prepotovala 7,5 cm (če že tako po kmečko primerjamo).

Medtem so alphe že izumrle in po mojih lastnih meritvah jo je že pentium 3 pri zmogljivost dejanskih aplikacij gladko prekašal.
Kaj je torej s tem powerjem?


Nam je pa alpha zapustila NUMA arhitekturo in hiper transport.
+ R.I.P.

BigWhale ::

Zelo malo ljudi dejansko uporablja programe in algoritme, ki se učinkovito dali razporediti na več jeder (Jype, prej kot začneš kaj nakladati... ti ne šteješ kot "normalni desktop uporabnik").


A jest tud ne stejem?

Mar ni vsaka spodobna igra multithreaded? Tam pride vec jeder do izraza...

kekz ::

Ok, saj vemo, kako je z uporabo desktopov. Ampak jaz, od kar pomnim, uporabljam mainframe računalnike. Saj so dostikrat tudi na njih programi enonitni, ampak je pa zato hkrati aktivnih uporabnikov >100. Večjedrni procesorji so pravi blagoslov.

Mavrik ::

Zelo malo ljudi dejansko uporablja programe in algoritme, ki se učinkovito dali razporediti na več jeder (Jype, prej kot začneš kaj nakladati... ti ne šteješ kot "normalni desktop uporabnik").


A jest tud ne stejem?

Mar ni vsaka spodobna igra multithreaded? Tam pride vec jeder do izraza...


Ne, ni. Iger, ki uporabljajo več kot eno jedro je drobiž, pa še med tistimi je drobiž takih, ki z dodatnim jedrom dobijo več, kot bi dobile samo na enem samem jedru z recimo 300 MHz večjo frekvenco ter povečanim FSBjem.
The truth is rarely pure and never simple.

BigWhale ::

Ne, ni. Iger, ki uporabljajo več kot eno jedro je drobiž, pa še med tistimi je drobiž takih, ki z dodatnim jedrom dobijo več, kot bi dobile samo na enem samem jedru z recimo 300 MHz večjo frekvenco ter povečanim FSBjem.


Potem so tisti, ki pisejo igre preslabo poduceni. Prva stvar, ki mi pride na pamet je to, da locis zvok in grafiko, vsak v svoj thread. Potem je tukaj se user input in pa networking.

Vsak thread lahko laufa na svojem procesorju. Me prav zanima zakaj se to ne izkorisca.

Mavrik ::


Potem so tisti, ki pisejo igre preslabo poduceni. Prva stvar, ki mi pride na pamet je to, da locis zvok in grafiko, vsak v svoj thread. Potem je tukaj se user input in pa networking.

Vsak thread lahko laufa na svojem procesorju. Me prav zanima zakaj se to ne izkorisca.


Hja, verjetno zato ker se ne splača glih. Zvok ter user input nista zahtevna in bi rekel da sihronizacija threadov prinese več škode na hitrost kot pa bi se pridobilo z novimi threadi. Levji delež grafike itak odpade na samo grafično kartico. Ločevanje na threade bi se še najbolj poznalo pri AIju, če uporabljaš veliko likov (vem da recimo ArmA s pridom uporablja več threadov za AI in se kar pozna) ter fiziko.
Bi bilo lepo pogledati, kako konzolne igre izkoriščajo paralelizem, saj si tam zaradi v splošnem precej šibkega procesorja prisiljen porazdeliti stvari na vsa jedra. Samo kaj ko razvijalci na vsak način to skrivajo.
The truth is rarely pure and never simple.

BigWhale ::

Ja, to je blo 'from the top of my head' tri najbolj ocitne stvari. :) Grafiko sem imel v mislih bolj kot 'procesiranje vsega drugega'.

Vsekakor pa ja, AI in fizika si zasluzita svojo vejo. Sinhronizacija sama po sebi najbrz ni tako kriticna.

MrStein ::

1.) Bolj pisana grafika na preview verziji je bolj pomembna, kot tehnična kvaliteta.
2.) Saj veš, da je večnitno programiranje težje kot enonitno.
3.) Na enem jedru prinese večnitnost upočasnitev.

Le nekaj razlogov za enonitnost.
Sicer večnitne igre prihajajo. Pač ne tako hitro, ko bi bilo enim všeč. Kaj 'čmo.
Teštiram če delaž - umlaut dela: ä ?

BigWhale ::

1) Hja, kaj cmo. :) Tehnicna kvaliteta predvsem z vidika 'uf tole pa dela hitr'.
2) Lahko je, ni pa nujno. Vcasih nekaj precej lazje izvedes v dveh threadih.
3) Spet samo pogojno.

Je pa res, da jim je verjetno nekaj precej lazje skupaj sesraufat 'bolj na easy' in dvignit HW requirement...


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Računalnik v zmrzovalno skrinjo?

Oddelek: Loža
171207 (574) iso2000
»

aluminij vs. baker

Oddelek: Hlajenje in modifikacije
202325 (1884) miko 55
»

vodni blok iz Al + Cu?

Oddelek: Hlajenje in modifikacije
15611 (386) Boki_
»

Oblike Vodnih Blokov

Oddelek: Hlajenje in modifikacije
291281 (714) frenk

Več podobnih tem