CNet - SSD-ji so dom sprva našli v digitalnih kamerah, fotoaparatih in MP3 predvajalnikih, sledili pa so jim računalniki, predvsem prenosniki, izvzeti pa niso niti pomembni strežniki. Lep primer, kjer je potrebno ogromno prenosov na sekundo, so sistemi, uporabljeni za rezervacije oz. za procesiranje informacij kreditnih kartic. Za SSD-je se je sprva ogrel Intel, zdaj pa mu sledi še veliki in modri - IBM.

IBM-u je uspelo izdelati 4,1 Terabajtno rešitev, ki je kar 2,5-krat hitrejša od najhitrejših diskovnih rešitev. IBM je Fusion-IOjeve SSD-je združil v gručo ter jih opremil z lastno virtualizacijo diskovnega prostora, kar omogoča kar milijon IOPSov - vhodnih in izhodnih operacij v sekundi. Prva uporaba SSDjev pa je bila že lansko poletje v izbranih IBM-ovih Blade strežnikih.

Slashdot - IBM je v torek začel v svet pošiljati novo serijo visoko zmogljivih računalnikov, ki so zasnovani okrog njihovega najnovejšega Power6 procesorja. Procesor sam zmore opraviti do kar 5 miljard operacij v sekundi.

IBM-ov CTO Bernard Meyerson pravi, da procesor opravi eno operacijo hitreje, kot porabi svetloba, da potuje od vrhnjega členka na dlani do prstne konice.

Seveda terja tolikšna hitrost tudi svoj davek. Power6 računalniki imajo zato posebno vodno hlajenje, ki veliko količino toplote, ki jo procesor ustvarja, lahko tudi učinkovito odvedejo.

Pojavlja pa se vprašanje, zakaj podobnega koraka ne storijo IBM-ovi tekmeci. Pri Intelu so povedali, da bi tudi oni lahko povečali frekvenco svojih procesorjev, a so se raje odločili, da rešijo zadeve drugače in prihranijo uporabnikom težave z veliko količino toplote, ki bi jo procesorji sicer proizvedli. IBM-ov pristop so primerjali z delavcem na blagajni, ki ga priganjamo, da vedno hitreje dela z blagajno, ob čemer se seveda pregreva,...

Slo-Tech - Intel je letos spomladi množice očaral z novimi procesorji iz družine Core 2 Duo. Prav te dni so denimo na 3DCenter, pokazali, da AMD-jev dvojedrnik v popularnih igrah za doseganje istih rezultatov potrebuje dobrih 30% višjo hitrost! Intel, navdušen nad uspehom Core 2 Duo procesorjev, na srečo ni zaspal in danes tudi uradno predstavil novo lepljenko, štirijedrnika z imenom Kentsfield.

Tehnično gledano gre za dve (dvojedrni) jedri na enem podnožju. Na zunaj se procesor ne razlikuje od tistega, v katerem tiktaka samo Conroe. Tak pristop Intelu omogoča, da se lahko še v zaključnih fazah proizvodnje odloči, ali bo splavil dvo- ali štirijedrnika. Imajo pa zaradi tega vsa jedra enako hitrost....

SUN - Ste že slišali za nov Sunov procesor Ultrasparc T1 s kodnim imenom Niagara? Zasnovan je bil z namenom bolj učinkovitega izkoristka spletno-strežniškega programja, saj je znano, da imajo pri tem običajni procesorji težave zaradi čakanja na podatke (latenca pomnilniškega sistema). Očitno so pri Sunu zadeli v črno, saj njihov nov čip pri poslih, za katere je bil narejen, pometa s konkurenco.

UltraSparc T1 ima 8 jeder, vsako ima 24 KB L1 predpomnilnika (16 KB za inštrukcije in 8 KB za podatke); za vseh 8 je na voljo 3 MB L2 predpomnilnika. Vsako od njih lahko naenkrat izvaja 4 programske niti, torej skupaj kar 32 na procesor. Jedra so razmeroma preprosta; zaradi tega in zaradi majhnega L1 predpomnilnika so tudi majhna in porabijo zelo malo energije. Vsak procesor ima za vsak slučaj tudi eno enoto za operacije s plavajočo vejico, ki je precej počasna, vendar pozor - procesor ni namenjen superračunalnikom in igranju igric, saj teče pri za današnja merila precej nizkih 1,2 GHz.

V...

Tom's Hardware - Nov primerek Pentium 4 procesorja z jedrom, grajenim v 65 nm procesu, so v roke dobili Tom's Hardware-ovci. Novo jedro so pri Intelu zasnovali z namenom znižati porabo električne energije in s tem oddajanje toplote, saj praktično vsi poznavalci poznajo težave najhitrejših dvojedrnih Prescott in Smithfield procesorjev Pentium 4.

novo jedro je v bistvu le pomanjšan Prescott in tako ne prinaša drastičnih pohitritev, prav tako pa tudi sam procesor na zunaj deluje povsem enako. Pomemben podatek pa je, da se je poraba precej zmanjšala, saj naj bi ventilator tudi pod polno obremenitvijo na testu deloval z zmanjšanimi obrati.



Kljub znanemu...

Slo-Tech - Do leta 2010 naj bi luč sveta ugledal najhitrejši superračunalnik, ki naj bi presegel zmogljivost petaflopsa. FLOPS je merilo za število opravljenih operacij z realnimi števili v sekundi (FLoating Operation Per Second), petaflops pa je kar 10¹⁵ teh operacij na sekundo. Za primerjavo povejmo, da današnji procesorji zmorejo okoli 1 GFlops (odvisno od vrste testa in prevajalnika).

Ta stvar zanima ameriško agencijo za obrambne raziskovalne projekte, superračunalnik bo pa sestavil nekdo izmed trojice Cray, IBM in Sun.

Ker se zmogljivost procesorjev v naslednjih nekaj letih zagotovo ne bo tako povečala, je potrebno ubrati drugačne pristope, in sicer paralelne. Pri teh hitro postane ozko grlo komunikacija med posameznimi procesorji in s pomnilniškimi sistemi. Cray bo zato naredil hibridno kombinacijo z namenskimi (vektorskimi) procesorji za obdelavo realnih števil in namenskimi skalarnimi procesorji. Vsak bo imel v neposredni okolici dovolj pomnilnika za nemoteno delo.

Sun poskuša...

ProCooling - Če želimo spraviti temperaturo procesorja pod sobno, se vsekakor moramo zateči k aktivnemu prenosu toplote. V uporabi sta dva pristopa, bodisi s faznimi spremembami plina, bodisi s TEC-om. V obeh primerih lahko hladimo čip neposredno ali pa hladimo vodo in nato uporabimo navadno vodno hlajenje, da dokrajčimo™ to nadležno toploto. Nasplošno slednji pristop ni pretirano v zvezde kovan, saj je učinkovitost manjša, kompleksnost pa večja. A temu ni čisto tako, v račun moramo vzeti dejstvo, da so doslej to bili le ljubiteljski projekti, kjer kakovost izdelave ni vedno najboljša. Kakšnih šest mesecev nazaj pa je Swiftech izdal komplet MCW-Chill 452, prvi komercialni ohlajevalec vode.

Srce sistema sta dva 226-Wattna TEC-a....