Univerza v Ljubljani - Slovenska ekipa študentov je pred kratkim na mednarodnem tekmovanju študentskih ekip z raziskovalnimi projekti iz sintezne biologije, ki je potekala na univerzi MIT, osvojila prvo mesto.
Predstavili so nov način zdravljenja okužbe z virusom HIV, ki se razlikuje od trenutno najbolj uspešne metode HAART. Mutacijam virusa, ki ga naredijo odpornega na zdravila so se izognili tako, da so namesto posameznih virusnih molekul izkoristili ključne virusne funkcije.
Izvorno novico si lahko ogledate na:
http://www.uni-lj.si/novica.aspx?id=535
Študentom za preboj iskreno čestitam
Novice » Znanost in tehnologija » Naši raziskovalci uspešni na področju sintezne biologije
RejZoR ::
Čestitke
Jezst pa bom raje ostal pri Rosetti in sličnih projektih ter raje prepustil drezanje v detajle tistim ki to obvladajo ;)
Jezst pa bom raje ostal pri Rosetti in sličnih projektih ter raje prepustil drezanje v detajle tistim ki to obvladajo ;)
Angry Sheep Blog @ www.rejzor.com
nice nice, čestitam 
dejanslo ::
Bravo! Zdaj pa še upajmo, da jim uspe to prenesti na zdravljenje ljudi.
There`s More Than One Way To Do It
Avby ::
Upam le, da nebo njihov trud zaman v smislu, da bo čez 4 leta nek ameriški znanstvenik na tem področju dobil nobelovo nagrado. A glej ga zlomka. Saj to znanje so prvi prikazali naši fantje in dekleta.
Torej, kar hočem reči je to, da upam da bodo dobili za to ustrezno priznanje, če je kaj na tem in ne le prve nagrade na študentskem tekmovanju.
Nevem pa kaj so naredili ampak bom vam vrjel, da kaj dobrega. In zato čestitke tudi z moje strani.
Torej, kar hočem reči je to, da upam da bodo dobili za to ustrezno priznanje, če je kaj na tem in ne le prve nagrade na študentskem tekmovanju.
Nevem pa kaj so naredili ampak bom vam vrjel, da kaj dobrega. In zato čestitke tudi z moje strani.
jlpktnst ::
Slovenija je zelo znana po tem, da dobrih zamisli in idej ne zna implementirat.
Mogoče bo čez par let kdo drug to spravil v pogon, drugače bo pa seveda končalo na smetišču zgodovine, kot vse ostalo.
Mogoče bo čez par let kdo drug to spravil v pogon, drugače bo pa seveda končalo na smetišču zgodovine, kot vse ostalo.
drvo ::
Ni pomembno kdo bi eventuelno zadevo implementiral v uspešno prakso in pri tem dobil kakšno nagrado. POmembno bi bilo da stvar deluje. Res pa je, da bi mi bilo ljubše, če bi to dosegli Slovenci. Ni pa to najbolj pomembno.
camx ::
drvo: se strinjam s tabo.
Slovenceljni smo tako al tako že ponosni na njih. Zdej naj samo delajo na tem da bo tudi v praksi to uporabno.
Slovenceljni smo tako al tako že ponosni na njih. Zdej naj samo delajo na tem da bo tudi v praksi to uporabno.
Trdi ::
Ne strinjam se drvotom in cimetom. Na žalost svet danes deluje predvsem na finančni osnovi. Zaradi požrešnosti velikih korporacij so zdravila veliko dražja, kot bi smela biti in veliko ljudi umira na ta račun. Zato se pridružujem željam, da bodo zasluge pobrali slovenski raziskovalci in ne katera izmed super korporacij, ki bo to zaščitila s 158 patenti, oboleli pa ne bodo imeli od tega nobene koristi.
Trdota d.o.o.
jype ::
Trdi> Zato se pridružujem željam, da bodo zasluge pobrali slovenski raziskovalci in ne katera izmed super korporacij, ki bo to zaščitila s 158 patenti, oboleli pa ne bodo imeli od tega nobene koristi.
Zakaj se ti pa zdi, da slovenski raziskovalci zadeve ne bodo zaščitili s patenti in od nje mastno ali celo obsceno zaslužili? Se ti ne zdi, da si zaslužijo toliko?
Zakaj se ti pa zdi, da slovenski raziskovalci zadeve ne bodo zaščitili s patenti in od nje mastno ali celo obsceno zaslužili? Se ti ne zdi, da si zaslužijo toliko?
Avby ::
Zakaj se ti pa zdi, da slovenski raziskovalci zadeve ne bodo zaščitili s patenti in od nje mastno ali celo obsceno zaslužili? Se ti ne zdi, da si zaslužijo toliko?
Ko bi le. Ampak bojim se da bo ravno nasprotno. Če ideja še ni dodelana pa tako bo slej ko prej jo nekdo dodelal in ukradel.
Še enkrat bom rekel samo to. Če je to res nekaj velikega, potem upam iskreno da nebodo dobili za to le prve nagrade na študentskem tekmovanju.
jlpktnst ::
Pomislite, izum se patentira, patent ima naša univerza, univerza pokasira, država pokasira, denar ostane doma.
Seveda če pa se zadeva ne trži samo odleti denar v patente in nihče nima koristi.
Če pa se ne zaščiti pravilno zamisel pa bo tržil nekdo drug in denar, ki ga je država vložila v ljudi, ki so to dognali bo odletel. Prav tako pa oni sami.
Zato pa je v slo univerzah vse tako na psu. Prodajali bi lahko reči pa jih ne in denar ki ga država da v univerze samo leti ven, nazaj pa pride bore malo, izbražen kader pa tudi beži v tujino za zaslužki. Saj kaj pa boš, če diplomiraš in ne dobiš službe oz je plačana kot da bi imel srednjo šolo končano.
Seveda če pa se zadeva ne trži samo odleti denar v patente in nihče nima koristi.
Če pa se ne zaščiti pravilno zamisel pa bo tržil nekdo drug in denar, ki ga je država vložila v ljudi, ki so to dognali bo odletel. Prav tako pa oni sami.
Zato pa je v slo univerzah vse tako na psu. Prodajali bi lahko reči pa jih ne in denar ki ga država da v univerze samo leti ven, nazaj pa pride bore malo, izbražen kader pa tudi beži v tujino za zaslužki. Saj kaj pa boš, če diplomiraš in ne dobiš službe oz je plačana kot da bi imel srednjo šolo končano.
Trdi ::
jype, pač domnevam, da bi bila v tem primeru njihova dognanja precej dostopnejša človeštvu. Sklepam na osnovi zgodovine, mali ljudje niso sposobni tako zaščititi svojih pogruntavščin kot korporacije. Če hočeš recimo en trademark zaščititi, en svetovni patent uveljaviti, potrebuješ okoli 100 000 dolarjev kapitala. ne me vprašati za link, bral sem nek članek z izračuni.
Trdota d.o.o.
MitjaP ::
@jlpktnst: postopki diagnosticiranja in zdravljenja niso patentabilni. Edino, če uporabljajo ob implementacij znanih snovi kakšno posebno orodje, ali če uporabljajo kakšno snov, ki prej ni bila znana ali pa je bila znana pa se ni uporabljala v tak namen, edino to snov ali orodje je mogoče patentirati.
Anti-jype ::
Čestitke
Naravoslovci strikes back
Prvi na svetu zadnji na vasi... (mirovni inštitut pa: prvi na vasi zadnji na svetu
)
Naravoslovci strikes back
Prvi na svetu zadnji na vasi... (mirovni inštitut pa: prvi na vasi zadnji na svetu
) Jet-D ::
1. Študentje so se precej potrudili in to je vredno pohvale...tudi glede na to, da so zaradi tega
projekta vsi v finančni izgubi.
2. Če je slučajno kdo, ki bere te novice, in je okužen z virusom HIV, naj ne upa preveč. Projekt,
ki so ga izpeljali temelji na laboratorijsko modificiranih celicah, kar je v praksi zelo težko
izvedljivo na živem organizmu.
3. Četudi bi odkrili resnično zdravilo za HIV, mislim, da nobeden ne bi pretirano obogatel.
Namreč v Sloveniji ni ljudi, ki so sposobni napisati patentov iz tega področja, ki bi resnično
zaščitili neko odkritje. Tako da bi prav hitro kakšno večje farmacevtsko podjetje lansiralo
soroden in funkcionalen produkt.
Da bo situacija drugačna, bo potrebno še kar nekaj časa...
Pa še to, slovenski medijo ali Univerza precej napihujejo bodisi odkritje kot rezultate tekmovanja. Povsod piše poleg ekstra revolucionarnega odkritja, da so zasedli prvo mesto,
zlato medaljo, prišli v finale itd. itd.
Dejanski rezultati so sledeči:
Grand Prize Peking
Foundational Research Paris
Environmental Sensing Glasgow
Information Processing Peking
Energy Alberta
Health & Medicine Slovenia
Best BioBrick Part Cambridge + Melbourne
Best Foundational Tech. USTC
Best Modeling / Sim. Bangalore
Best Poster Berkeley + Calgary
Best Presentation ETHZ
Torej je bila Slovenska ekipa prva v kategoriji "Health & Medicine" kjer je bilo 9 sodelujočih.
Skupni zmagovalec pa je bila Pekingška univerza.
Treba biti tudi malo kritičen.
projekta vsi v finančni izgubi.
2. Če je slučajno kdo, ki bere te novice, in je okužen z virusom HIV, naj ne upa preveč. Projekt,
ki so ga izpeljali temelji na laboratorijsko modificiranih celicah, kar je v praksi zelo težko
izvedljivo na živem organizmu.
3. Četudi bi odkrili resnično zdravilo za HIV, mislim, da nobeden ne bi pretirano obogatel.
Namreč v Sloveniji ni ljudi, ki so sposobni napisati patentov iz tega področja, ki bi resnično
zaščitili neko odkritje. Tako da bi prav hitro kakšno večje farmacevtsko podjetje lansiralo
soroden in funkcionalen produkt.
Da bo situacija drugačna, bo potrebno še kar nekaj časa...
Pa še to, slovenski medijo ali Univerza precej napihujejo bodisi odkritje kot rezultate tekmovanja. Povsod piše poleg ekstra revolucionarnega odkritja, da so zasedli prvo mesto,
zlato medaljo, prišli v finale itd. itd.
Dejanski rezultati so sledeči:
Grand Prize Peking
Foundational Research Paris
Environmental Sensing Glasgow
Information Processing Peking
Energy Alberta
Health & Medicine Slovenia
Best BioBrick Part Cambridge + Melbourne
Best Foundational Tech. USTC
Best Modeling / Sim. Bangalore
Best Poster Berkeley + Calgary
Best Presentation ETHZ
Torej je bila Slovenska ekipa prva v kategoriji "Health & Medicine" kjer je bilo 9 sodelujočih.
Skupni zmagovalec pa je bila Pekingška univerza.
Treba biti tudi malo kritičen.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Jet-D ()
poweroff ::
Čestitke še iz moje strani.
Glede patentne zaščite ni treba, da jo sami izvedejo. Lahko se prodajo kakšni korporaciji, ki izpelje razmeroma drag postopek patentne zaščite, pobere svoj delež, našim raziskovalcem pa da določen del. Ali pa celo kompletno odkupi celotno odkritje od njih.
Zastavlja pa se mi drugo vprašanje: ali imajo ti ljudje sploh možnost svoj potencial razvijat dalje v Sloveniji? Bojim se da ne. Precej logično se zdi, da bodo odšli v tujino.
Jaz bi se vprašal kakšne pogoje je torej ustvarila politika za delo raziskovalcev doma...
Glede patentne zaščite ni treba, da jo sami izvedejo. Lahko se prodajo kakšni korporaciji, ki izpelje razmeroma drag postopek patentne zaščite, pobere svoj delež, našim raziskovalcem pa da določen del. Ali pa celo kompletno odkupi celotno odkritje od njih.
Zastavlja pa se mi drugo vprašanje: ali imajo ti ljudje sploh možnost svoj potencial razvijat dalje v Sloveniji? Bojim se da ne. Precej logično se zdi, da bodo odšli v tujino.
Jaz bi se vprašal kakšne pogoje je torej ustvarila politika za delo raziskovalcev doma...
sudo poweroff
dzinks63 ::
Čestike vsem skupaj za ta izjemen dosežek, pogrešam pa expertizo od "_marko" , mogoče je celo soudeležen pri tem , bo sigurno kaj več povedal okoli tega, ko se oglasi. korenje_ver2 ::
iz spreminjanja genske strukture rastlin so prešaltal na ćloveka. zdej bomo pa delal take mutante, ka bodo odporni na razne viruse.
gzibret ::
> Namreč v Sloveniji ni ljudi, ki so sposobni napisati patentov iz tega področja, ki bi resnično zaščitili neko odkritje.
Za primeren denar patrent napišejo ljudje, ki to znajo.... (ne v Sloveniji)
Za primeren denar patrent napišejo ljudje, ki to znajo.... (ne v Sloveniji)
Vse je za neki dobr!
AtaStrumf ::
Mal ste smotani. Tolk pa spet niso zakomplicirani ti patentni postopki da noben v Sloveniji ne bi znal tega narest. Obstata Lek in Krka, ki imata kar precej farmacevtskih patentov povsem lepo porihtanih, tako da ne vem zakaj ne bi znala tudi tega. Itak pa se ne prenaglit. Karkoli je to (nisem se prebral izvorne novice), je v naj, naj, naj boljsem primeru se 15 do 20 let stran od realnosti uporabe v splosni populaciji, bolj verjetno pa samo neka zanimiva teoreticna resitev, priblizno deluje v idealiziranih pogojih.
_marko ::
->Treba biti tudi malo kritičen
Predvsem do kriterijiev, ki so bili upiorabljeni za grand prize.
Ce te ni bilo tam, pac ne mores vedet...
Drugace pa imas prav...
Patentirat v EU vec ni mozno, ker je bilo ze objavljeno.
->bolj verjetno pa samo neka zanimiva teoreticna resitev, priblizno deluje v idealiziranih pogojih.
Je pa kar precej vec kot le teoreticna resitev.
preberi pa argumentiraj...
Predvsem do kriterijiev, ki so bili upiorabljeni za grand prize.
Ce te ni bilo tam, pac ne mores vedet...
Drugace pa imas prav...
Patentirat v EU vec ni mozno, ker je bilo ze objavljeno.
->bolj verjetno pa samo neka zanimiva teoreticna resitev, priblizno deluje v idealiziranih pogojih.
Je pa kar precej vec kot le teoreticna resitev.
preberi pa argumentiraj...
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.
zee ::
v vsakem primeru vam je za čestitat, ker ste v tako kratkem času dosegli res zavidanja vreden rezultat!
kar tako naprej.
LP od L01.
kar tako naprej.
LP od L01.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.
slawc ::
Zastavlja pa se mi drugo vprašanje: ali imajo ti ljudje sploh možnost svoj potencial razvijat dalje v Sloveniji? Bojim se da ne. Precej logično se zdi, da bodo odšli v tujino.
To je tisto o cemer bi morali debatirati tukaj in o cemer bi se morali sprasevati po tej novici. Klasicen beg znanja v tujino. Zato je ta novica hkrati precej zalostna.
_marko: ce je bilo objavljeno pred patentiranjem, je nepatentabilno povsod in ne samo v EU. Ampak to, ni vec pomembno.
LP,
Slawc
Yerpo ::
Torej je bila Slovenska ekipa prva v kategoriji "Health & Medicine" kjer je bilo 9 sodelujočih.
Skupni zmagovalec pa je bila Pekingška univerza.
Treba biti tudi malo kritičen.
Res je, novica na strani Univerze (in s tem ta tukaj) je zavajajoča. Poleg tega tudi nikjer ni omenjeno, da je na tem tekmovanju slovenska ekipa skupno prvo mesto zasedla lani.
Mrbit ja
MarkoDolinar ::
Jaz sem bil na MIT-ju na tekmovanju iz sintezne biologije kot eden od vodij ljubljanske ekipe in bi rad razjasnil par zadev, ki v zvezi z našo uvrstitvijo očitno niso jasne ali pa so se pojavile - predvsem na spletu - tudi narobe formulirane.
1.
Na tekmovanju iGEM 2006 (torej lani) je slovenska ekipa dosegla v konkurenci 34 ekip prvo mesto v skupni uvrstitvi (Grand Prize) - glej http://www.igem2006.com/results.htm, drugi je bil Imperial College in tretji Princeton. To so bile tudi edine tri ekipe, ki so bile v finalu. Kategorij po znanstvenih usmeritvah ni bilo, podelili pa so nagrade za prvo, drugo in tretje mesto za nalboljši del, napravo, sistem, predstavitev, poster, dokumentacijo, opis dela, sodelovanje, premagovanje težav pri delu, aplikacijo v realnem svetu. Podelili so torej skupaj 33 nagrad in več častnih omemb.
2.
Na tekmovanju iGEM 2007 (letos) je prvo mesto v skupni uvstitvi dosegla ekipa Pekinga, ne Ljubljane - novica na spletni strani Univerze v Ljubljani je napačna. V finale tekmovanja je letos ob 56 prijavljenih ekipah prišlo šest ekip: Kalifornijska univerza Berkeley, Kalifornijska univerza San Francisco, Peking, Kitajska univerza za znanost in tehnologijo (UTSC), Pariz in Ljubljana - glej http://parts.mit.edu/igem07/index.php/R.... Tekmovanje je prvič potekalo po znanstvenih usmeritvah. V kategoriji Medicina in zdravje (v kateri so sodelovali vsi lanski finalisti) je zmagala naša ekipa, v finale pa se je poleg naše uvrstila še ekipa Kalifornijske univerze Berkeley. Razen nagrad za prva mesta v posameznih usmeritvah, so letos podelili še nagradi sponzorjev: za najboljšo simulacijo in za najboljšo temeljno tehnologijo. Razglasili so tudi ekipe, ki so pripravile najboljši del, predstavitev in poster. Skupaj so torej letos podelili 10 nagrad, od tega dve sponzorski, ki sta bili povezani z uporabo izdelkov, ki jih prodajata sponzorja.
3.
Ljubljanska ekipa je tudi prejemnica zlate medalje, ki pa je le simbolična nagrada, ki so jo dobili člani vseh tistih ekip, ki so izpolnili vse naloge. Ekip z zlato medaljo je več kot pol tistih, ki so sodelovale na tekmovanju.
To so bili goli podatki. Glede tega, kaj se bo v nadaljevanju dogajalo z idejo, ki jo je predstavila in na gojenih celicah preverila naša ekipa, pa je predvsem potrebno vedeti, da ideje ni sposobno pripeljati do zdravila nobeno slovensko podjetje, ker je to raziskovalno in finančno prevelik zalogaj za slovensko okolje. Naslednji korak pri raziskovalnem delu je preverjanje novega pristopa zdravljenja na živalskem modelu, torej ne na celicah, ki rastejo v gojišču, pač pa na celotnem organizmu. Nato bo treba izbrati bolj učinkovit način vnosa DNA v celice in izpeljati ciljanje točno določenih celic v telesu. Ker bi pri našem načinu zdravljenja šlo za vrsto genskega zdravljenja, je marsikaj odvisno tudi od tega, kako bodo potekale klinične raziskave genskega zdravljenja mnogih drugih bolezni, ki trenutno že potekajo po svetu. Končna stopnja bi bile predklinične in klinične študije - v vsakem primeru, ne glede na to, kdo bi izpeljal naslednje stopnje v razvoju zdravila, pa bi do priprave uporabnega zdravila trajalo vsaj 3 do 5 let.
Nobenega dvoma ni, da pristop, ki so ga na celicah preizkusili naši študenti, predstavlja zelo smiselno alternativo sedanjemu načinu zdravljenja okužbe z virusom HIV. Cilj tekmovanja ni bil razvoj zdravila, pač pa uporaba načel sintezne biologije za reševanje odprtih vprašanj v bioinženirstvu, procesiranju informacij, ekologiji, iskanju alternativnih goriv in v medicini. Nihče ne more pričakovati, da bo skupina študentov v petih mesecih izvedla projekt v obsegu, ki bi omogočal prijavo patenta ali izdelavo zdravila. Patentirati ni mogoče ideje (ne v ZDA, ne v Evropi, niti kje drugje), pač pa kvečjemu zdravilo ali način priprave zdravila. Razvoj novega biološkega zdravila še vedno traja kakšnih 5-10 let, pri njem sodeluje stotine raziskovalcev in zdravnikov in zahteva vložek v višini več sto milijonov evrov. Sprijazniti se moramo s tem, da tega v Sloveniji ni sposoben speljati nihče in se zavesti, da je znanost ena sama, ne neka podalpska in neka druga evropska, ameriška ali globalna... V Sloveniji ni mogoče dobiti raziskovalnega projekta, s katerim bi država financirala delo več kot ~10 raziskovalcev (s polno obremenitvijo), farmacevtska industrija pa se je usmerila v generična zdravila in ni pripravljena sodelovati pri razvoju povsem novega načina zdravljenja.
1.
Na tekmovanju iGEM 2006 (torej lani) je slovenska ekipa dosegla v konkurenci 34 ekip prvo mesto v skupni uvrstitvi (Grand Prize) - glej http://www.igem2006.com/results.htm, drugi je bil Imperial College in tretji Princeton. To so bile tudi edine tri ekipe, ki so bile v finalu. Kategorij po znanstvenih usmeritvah ni bilo, podelili pa so nagrade za prvo, drugo in tretje mesto za nalboljši del, napravo, sistem, predstavitev, poster, dokumentacijo, opis dela, sodelovanje, premagovanje težav pri delu, aplikacijo v realnem svetu. Podelili so torej skupaj 33 nagrad in več častnih omemb.
2.
Na tekmovanju iGEM 2007 (letos) je prvo mesto v skupni uvstitvi dosegla ekipa Pekinga, ne Ljubljane - novica na spletni strani Univerze v Ljubljani je napačna. V finale tekmovanja je letos ob 56 prijavljenih ekipah prišlo šest ekip: Kalifornijska univerza Berkeley, Kalifornijska univerza San Francisco, Peking, Kitajska univerza za znanost in tehnologijo (UTSC), Pariz in Ljubljana - glej http://parts.mit.edu/igem07/index.php/R.... Tekmovanje je prvič potekalo po znanstvenih usmeritvah. V kategoriji Medicina in zdravje (v kateri so sodelovali vsi lanski finalisti) je zmagala naša ekipa, v finale pa se je poleg naše uvrstila še ekipa Kalifornijske univerze Berkeley. Razen nagrad za prva mesta v posameznih usmeritvah, so letos podelili še nagradi sponzorjev: za najboljšo simulacijo in za najboljšo temeljno tehnologijo. Razglasili so tudi ekipe, ki so pripravile najboljši del, predstavitev in poster. Skupaj so torej letos podelili 10 nagrad, od tega dve sponzorski, ki sta bili povezani z uporabo izdelkov, ki jih prodajata sponzorja.
3.
Ljubljanska ekipa je tudi prejemnica zlate medalje, ki pa je le simbolična nagrada, ki so jo dobili člani vseh tistih ekip, ki so izpolnili vse naloge. Ekip z zlato medaljo je več kot pol tistih, ki so sodelovale na tekmovanju.
To so bili goli podatki. Glede tega, kaj se bo v nadaljevanju dogajalo z idejo, ki jo je predstavila in na gojenih celicah preverila naša ekipa, pa je predvsem potrebno vedeti, da ideje ni sposobno pripeljati do zdravila nobeno slovensko podjetje, ker je to raziskovalno in finančno prevelik zalogaj za slovensko okolje. Naslednji korak pri raziskovalnem delu je preverjanje novega pristopa zdravljenja na živalskem modelu, torej ne na celicah, ki rastejo v gojišču, pač pa na celotnem organizmu. Nato bo treba izbrati bolj učinkovit način vnosa DNA v celice in izpeljati ciljanje točno določenih celic v telesu. Ker bi pri našem načinu zdravljenja šlo za vrsto genskega zdravljenja, je marsikaj odvisno tudi od tega, kako bodo potekale klinične raziskave genskega zdravljenja mnogih drugih bolezni, ki trenutno že potekajo po svetu. Končna stopnja bi bile predklinične in klinične študije - v vsakem primeru, ne glede na to, kdo bi izpeljal naslednje stopnje v razvoju zdravila, pa bi do priprave uporabnega zdravila trajalo vsaj 3 do 5 let.
Nobenega dvoma ni, da pristop, ki so ga na celicah preizkusili naši študenti, predstavlja zelo smiselno alternativo sedanjemu načinu zdravljenja okužbe z virusom HIV. Cilj tekmovanja ni bil razvoj zdravila, pač pa uporaba načel sintezne biologije za reševanje odprtih vprašanj v bioinženirstvu, procesiranju informacij, ekologiji, iskanju alternativnih goriv in v medicini. Nihče ne more pričakovati, da bo skupina študentov v petih mesecih izvedla projekt v obsegu, ki bi omogočal prijavo patenta ali izdelavo zdravila. Patentirati ni mogoče ideje (ne v ZDA, ne v Evropi, niti kje drugje), pač pa kvečjemu zdravilo ali način priprave zdravila. Razvoj novega biološkega zdravila še vedno traja kakšnih 5-10 let, pri njem sodeluje stotine raziskovalcev in zdravnikov in zahteva vložek v višini več sto milijonov evrov. Sprijazniti se moramo s tem, da tega v Sloveniji ni sposoben speljati nihče in se zavesti, da je znanost ena sama, ne neka podalpska in neka druga evropska, ameriška ali globalna... V Sloveniji ni mogoče dobiti raziskovalnega projekta, s katerim bi država financirala delo več kot ~10 raziskovalcev (s polno obremenitvijo), farmacevtska industrija pa se je usmerila v generična zdravila in ni pripravljena sodelovati pri razvoju povsem novega načina zdravljenja.
AtaStrumf ::
MarkoDolinar a lahko malo bolj na kratko razlozis kaj ste to pogruntal, ker tam je malo prevec texta da bi vse prebral, tako na hitrico mi pa ni cist jasno kaj ste to tako revolucionarnega pogruntal? Iz tvojega posta je jasno da gre za nekaj kar deluje na celicni kulturi, preskok na ziv organizem zna biti pa zelo tezak. Nekaj je manipulirati s celicami v petrijevki, nekaj povsem drugega pa ziv organizem. 3 do 5 let se zdi cist prevec optimisticno. Predvidevam da je se nesteto tezav, ki jih je potrebno resit. 3 do 5 bi bilo ce bi imeli ze zdravilo, ki je ze uspesno preslo prvo in drugo fazo in vsaj kako manjso klinicno studijo in to z odlicnimi rezultati. Ta projekt pa zgleda da je sele povsem na zacetku.
Glede patenta, ni problem patentnega postopka, problem je razviti novo originalno zdravilo, ki ga bos potem patentiral, to se pa strinjam, da nasi niso sposobni skupaj spravit, to so dokazali ze nestetokrat, saj stancajo samo generike ven.
Glede patenta, ni problem patentnega postopka, problem je razviti novo originalno zdravilo, ki ga bos potem patentiral, to se pa strinjam, da nasi niso sposobni skupaj spravit, to so dokazali ze nestetokrat, saj stancajo samo generike ven.
MarkoDolinar ::
Tako, poenostavljeno:
Virus HIV je znan po tem, da zelo hitro mutira, to pomeni, da spreminja lastnosti svojih proteinov. Zdravila, ki so usmerjena proti posameznim tarčam, delujejo tako, da se vežejo na posamezne virusne proteine in s tem preprečujejo njihovo delovanje. Recimo, če bi razvili protitelesa, ki se vežejo na virusne proteine, ki so na površini, potem se virus ne bi mogel pritrditi na celico, ker ga celica ne bi prepoznala in če virusna RNA ne vstopi v celico, se virus tudi ne more namnožiti. Samo, kot sem rekel, ker se zaradi mutacij proteini hitro spremenijo, ne moremo narediti učinkovitega protitelesa. Podobno je s proteini, ki bi zavrli delovanje virusnih proteinov, pomembnih za prepisovanje dednega materiala virusa ali za zorenje virusnih proteinov.
Zato smo se odločili, da ne napademo posameznih proteinov, pač pa funkcijo. Povedano bolj preprosto: da bo virus nevaren, mora najprej vstopiti v celico. Rekli smo si - dajmo ustaviti ta proces, ne da bi ciljali na virusne proteine na površini. Ti se naj kaj spreminjajo zaradi mutacij, za nas je bistveno, da prepoznamo vezavo virusa na membrano in potem sprožimo celični protivirusni odgovor.
Ko se virus prime na površino celice, ki jo bo okužil, se zgodi naslednje: virusni protein, ki je zasidran v membrani virusa, se veže na dva celična proteina (receptorja), ki se - kot posledica vezave virusa - fizično približata. Naša tarča je bila povezava teh dveh receptorskih molekul. Ko bi prepoznali signal (torej to povezavo), je treba pa sprožiti celični odgovor. Tukaj pa se začne delo z DNA v laboratoriju.
Pripravili smo DNA za receptor 1 in jo povezali z DNA za eno polovico encima, ki je sposoben razcepiti točno določeno zaporedje aminokislin. Podobno smo DNA za receptor 2 povezali z drugo polovico tistega encima. Ko se približata receptorja 1 in 2, se približata in povežeta obe polovici encima, zato encim, ki v polovičkah ni bil aktiven, postane aktiven in bo v nadaljevanju sprožil celični odgovor.
Drugi del laboratorijskega dela je bil v tem, da smo DNA za RNA-polimerazo (protein, ki sproži prepisovanje genov v jedru) povezali z DNA za membransko sidro. To se mogoče čudno sliši, ampak vzeli smo DNA za nek membranski protein in iz nje izrezali samo tisti del, ki zapisuje za aminokisline, ki se vstavijo v membrano. Tako smo v celicah lahko RNA-polimerazo vezali na membrano. Med sidro in polimerazo smo vstavili prepoznavno zaporedje za encim, ki sem ga omenil prej, na drug konec gena za polimerazo pa smo dodali signal za prehod v jedro. Torej: ko se receptorja 1 in 2 približata, se aktivira encim, ta sprosti polimerazo z membrane in zaradi dodanega signala polimeraza odpotuje v jedro, kjer začne prepisovati protivirusne proteine.
Pomemben del finte je v tem, da smo uporabili polimerazo, ki je zelo izbirčna in ne prepisuje kar katere koli DNA, pač pa samo tisto, ki ima na eni strani vezavno mesto za točno to polimerazo. Če tak konstrukt spravimo v celico, potem lahko celica na primer sintetizira interlevkine, ki zaščitijo ostale celice ali pa kaspaze, ki sprožijo celično smrt, tako da okužene celice virus ne more uporabiti kot gostitelja, v katerem bi se namnožil.
Ali je to dovolj enostavno za razumevanje?
V resnici smo pripravili tri vzporedne sisteme; eden je bil tak, kot je opisano zgoraj, drugi je namesto encima, ki se sestavi v aktivno obliko, vključeval dve polovici nekega proteina, ki sam po sebi ni encimsko aktiven, ga pa prepozna nek tretji encim, pripravili pa smo tudi varianto, kjer je bila polimeraza zasidrana v membrano preko zaporedja, ki ga prepozna kar virusni encim, proteinaza HIV. V tem primeru, ki bi bil uporaben tudi za celice, ki so že okužene, bi virusna proteinaza sprostila polimerazo in nadaljevanje bi bilo tako, kot je opisano za prvi primer.
Še enkrat bi rad poudaril, da nismo imeli za cilj narediti zdravila, pač pa razviti nov pristop. Uporabili smo metode (npr. za vnos DNA), ki so uporabne za celične kulture, ne pa za cel organizem. Ali bi razvoj zdravila trajal 5 ali 10 let ali morda več je težko natančno napovedati. Na vsak način bi šlo za princip genskega zdravljenja, pri katerem je bilo narejenih že veliko raziskav, iz katerih se je mogoče marsikaj naučiti, zato gotovo ne bi naredili nekaterih začetniških napak, ki so jih delali raziskovalci pred nami. Še vedno pa bi bilo treba razviti način, kako DNA s potrebnimi konstrukti prenesti samo v tiste celice, ki so dovzetne za okužbo s HIV in to po možnosti v veliko večino teh celic (sicer bi virus kot gostitelje izkoristil nezaščitene celice). Kolega s Kemijskega inštituta se že dogovarja z mentorjem ekipe San Francisca, da bi mogoče lahko pristop, ki smo ga razvili na gojenih celicah, preizkusili na modelnih organizmih. Preskok na živali ni nujno najbolj zapleten in dolgotrajen del razvoja zdravila (v našem primeru).
Virus HIV je znan po tem, da zelo hitro mutira, to pomeni, da spreminja lastnosti svojih proteinov. Zdravila, ki so usmerjena proti posameznim tarčam, delujejo tako, da se vežejo na posamezne virusne proteine in s tem preprečujejo njihovo delovanje. Recimo, če bi razvili protitelesa, ki se vežejo na virusne proteine, ki so na površini, potem se virus ne bi mogel pritrditi na celico, ker ga celica ne bi prepoznala in če virusna RNA ne vstopi v celico, se virus tudi ne more namnožiti. Samo, kot sem rekel, ker se zaradi mutacij proteini hitro spremenijo, ne moremo narediti učinkovitega protitelesa. Podobno je s proteini, ki bi zavrli delovanje virusnih proteinov, pomembnih za prepisovanje dednega materiala virusa ali za zorenje virusnih proteinov.
Zato smo se odločili, da ne napademo posameznih proteinov, pač pa funkcijo. Povedano bolj preprosto: da bo virus nevaren, mora najprej vstopiti v celico. Rekli smo si - dajmo ustaviti ta proces, ne da bi ciljali na virusne proteine na površini. Ti se naj kaj spreminjajo zaradi mutacij, za nas je bistveno, da prepoznamo vezavo virusa na membrano in potem sprožimo celični protivirusni odgovor.
Ko se virus prime na površino celice, ki jo bo okužil, se zgodi naslednje: virusni protein, ki je zasidran v membrani virusa, se veže na dva celična proteina (receptorja), ki se - kot posledica vezave virusa - fizično približata. Naša tarča je bila povezava teh dveh receptorskih molekul. Ko bi prepoznali signal (torej to povezavo), je treba pa sprožiti celični odgovor. Tukaj pa se začne delo z DNA v laboratoriju.
Pripravili smo DNA za receptor 1 in jo povezali z DNA za eno polovico encima, ki je sposoben razcepiti točno določeno zaporedje aminokislin. Podobno smo DNA za receptor 2 povezali z drugo polovico tistega encima. Ko se približata receptorja 1 in 2, se približata in povežeta obe polovici encima, zato encim, ki v polovičkah ni bil aktiven, postane aktiven in bo v nadaljevanju sprožil celični odgovor.
Drugi del laboratorijskega dela je bil v tem, da smo DNA za RNA-polimerazo (protein, ki sproži prepisovanje genov v jedru) povezali z DNA za membransko sidro. To se mogoče čudno sliši, ampak vzeli smo DNA za nek membranski protein in iz nje izrezali samo tisti del, ki zapisuje za aminokisline, ki se vstavijo v membrano. Tako smo v celicah lahko RNA-polimerazo vezali na membrano. Med sidro in polimerazo smo vstavili prepoznavno zaporedje za encim, ki sem ga omenil prej, na drug konec gena za polimerazo pa smo dodali signal za prehod v jedro. Torej: ko se receptorja 1 in 2 približata, se aktivira encim, ta sprosti polimerazo z membrane in zaradi dodanega signala polimeraza odpotuje v jedro, kjer začne prepisovati protivirusne proteine.
Pomemben del finte je v tem, da smo uporabili polimerazo, ki je zelo izbirčna in ne prepisuje kar katere koli DNA, pač pa samo tisto, ki ima na eni strani vezavno mesto za točno to polimerazo. Če tak konstrukt spravimo v celico, potem lahko celica na primer sintetizira interlevkine, ki zaščitijo ostale celice ali pa kaspaze, ki sprožijo celično smrt, tako da okužene celice virus ne more uporabiti kot gostitelja, v katerem bi se namnožil.
Ali je to dovolj enostavno za razumevanje?
V resnici smo pripravili tri vzporedne sisteme; eden je bil tak, kot je opisano zgoraj, drugi je namesto encima, ki se sestavi v aktivno obliko, vključeval dve polovici nekega proteina, ki sam po sebi ni encimsko aktiven, ga pa prepozna nek tretji encim, pripravili pa smo tudi varianto, kjer je bila polimeraza zasidrana v membrano preko zaporedja, ki ga prepozna kar virusni encim, proteinaza HIV. V tem primeru, ki bi bil uporaben tudi za celice, ki so že okužene, bi virusna proteinaza sprostila polimerazo in nadaljevanje bi bilo tako, kot je opisano za prvi primer.
Še enkrat bi rad poudaril, da nismo imeli za cilj narediti zdravila, pač pa razviti nov pristop. Uporabili smo metode (npr. za vnos DNA), ki so uporabne za celične kulture, ne pa za cel organizem. Ali bi razvoj zdravila trajal 5 ali 10 let ali morda več je težko natančno napovedati. Na vsak način bi šlo za princip genskega zdravljenja, pri katerem je bilo narejenih že veliko raziskav, iz katerih se je mogoče marsikaj naučiti, zato gotovo ne bi naredili nekaterih začetniških napak, ki so jih delali raziskovalci pred nami. Še vedno pa bi bilo treba razviti način, kako DNA s potrebnimi konstrukti prenesti samo v tiste celice, ki so dovzetne za okužbo s HIV in to po možnosti v veliko večino teh celic (sicer bi virus kot gostitelje izkoristil nezaščitene celice). Kolega s Kemijskega inštituta se že dogovarja z mentorjem ekipe San Francisca, da bi mogoče lahko pristop, ki smo ga razvili na gojenih celicah, preizkusili na modelnih organizmih. Preskok na živali ni nujno najbolj zapleten in dolgotrajen del razvoja zdravila (v našem primeru).
DJ MartiNi ::
Malce prej sem si ogledal en dokumentarec, v katerem je bilo navedenih 10 razlogov zakaj HIV ne povzroča AIDSa. Pa še nekaj drugih stvari je bilo omenjenih v vezi z HIVom in samemu zdravljenju, financiranju... Tako da jaz dvomim v to štorijo, da HIV povzroča AIDS. Ampak se gre bolj za sam denar.
Ryzen 7 7700/ASRock B650 LiveMixer/2x16GB G.Skill Ripjaws S5 5200/RX 5700 XT
Ryzen 5 5600/ASRock B550 PG Velocita/2x16GB G.Skill Ripjaws V 3600/R9 270X
Phenom II X3 720BE/Foxconn A7DA-S/2x2GB Mushkin PC2-6400/HD 3300
Ryzen 5 5600/ASRock B550 PG Velocita/2x16GB G.Skill Ripjaws V 3600/R9 270X
Phenom II X3 720BE/Foxconn A7DA-S/2x2GB Mushkin PC2-6400/HD 3300
SanAndreas ::
MarkoDolinar -> zanima me, kaj je pravi vzrok za virus HIV? 
SanAndreas je doma iz Rimske Galaksije ima srebrn NLP :)
jype ::
SanAndreas> zanima me, kaj je pravi vzrok za virus HIV?
Evolucija.
DJ MartiNi> Malce prej sem si ogledal en dokumentarec, v katerem je bilo navedenih 10 razlogov zakaj HIV ne povzroča AIDSa.
Jaz ti jih lahko naštejem še tisoč, ampak če ne razumeš, kaj ti razlagam, je itak vseeno. HIV zagotovo povzroča sindrom imunske pomanjkljivosti, ker je zgrajen tako, da uničuje ravno celice proizvajalke belih krvničk (kar pomeni zgolj to, da imaš ob morebitnem prehladu lahko hude težave, ker primarni mehanizem za onesposabljanje okužbe ne deluje ali pa je močno oslabljen).
Evolucija.
DJ MartiNi> Malce prej sem si ogledal en dokumentarec, v katerem je bilo navedenih 10 razlogov zakaj HIV ne povzroča AIDSa.
Jaz ti jih lahko naštejem še tisoč, ampak če ne razumeš, kaj ti razlagam, je itak vseeno. HIV zagotovo povzroča sindrom imunske pomanjkljivosti, ker je zgrajen tako, da uničuje ravno celice proizvajalke belih krvničk (kar pomeni zgolj to, da imaš ob morebitnem prehladu lahko hude težave, ker primarni mehanizem za onesposabljanje okužbe ne deluje ali pa je močno oslabljen).
DJ MartiNi ::
No v dokumentarcu je bilo omenjeno, da retrovirusi ne ubijajo T-celic. Poleg tega pa jih HIV okuži premajhno število, da bi povročil AIDS. To sta v bistvu dva od desetih razlogov navedenih v tem dokumentarcu.
Ryzen 7 7700/ASRock B650 LiveMixer/2x16GB G.Skill Ripjaws S5 5200/RX 5700 XT
Ryzen 5 5600/ASRock B550 PG Velocita/2x16GB G.Skill Ripjaws V 3600/R9 270X
Phenom II X3 720BE/Foxconn A7DA-S/2x2GB Mushkin PC2-6400/HD 3300
Ryzen 5 5600/ASRock B550 PG Velocita/2x16GB G.Skill Ripjaws V 3600/R9 270X
Phenom II X3 720BE/Foxconn A7DA-S/2x2GB Mushkin PC2-6400/HD 3300
DJ MartiNi ::
AIDS se pojavi tudi pri ljudeh, ki niso bili okuženi z HIV. Le veliko je takih, ki so bili okuženi z HIV in so zboleli za AIDS. Zakaj so zboleli za AIDSom je pa drugo vprašanje. Nekateri zaradi zdravljenja (toksična zdravila), drugi zaradi načina življenja (rizične skupine). Saj ni samo en način da ti obramba oslabi.
In so ljudje s HIVom, ki ne razvijejo AIDSa.
In so ljudje s HIVom, ki ne razvijejo AIDSa.
Ryzen 7 7700/ASRock B650 LiveMixer/2x16GB G.Skill Ripjaws S5 5200/RX 5700 XT
Ryzen 5 5600/ASRock B550 PG Velocita/2x16GB G.Skill Ripjaws V 3600/R9 270X
Phenom II X3 720BE/Foxconn A7DA-S/2x2GB Mushkin PC2-6400/HD 3300
Ryzen 5 5600/ASRock B550 PG Velocita/2x16GB G.Skill Ripjaws V 3600/R9 270X
Phenom II X3 720BE/Foxconn A7DA-S/2x2GB Mushkin PC2-6400/HD 3300
kriko1 ::
In so ljudje s HIVom, ki ne razvijejo AIDSa.
A ni tako da prej ali slej pride do AIDSa (odvisno od uspešnosti zdravljenja)?
A ni tako da prej ali slej pride do AIDSa (odvisno od uspešnosti zdravljenja)?
DJ MartiNi ::
Ni nujno da fašeš AIDS, če imaš HIV.
Ryzen 7 7700/ASRock B650 LiveMixer/2x16GB G.Skill Ripjaws S5 5200/RX 5700 XT
Ryzen 5 5600/ASRock B550 PG Velocita/2x16GB G.Skill Ripjaws V 3600/R9 270X
Phenom II X3 720BE/Foxconn A7DA-S/2x2GB Mushkin PC2-6400/HD 3300
Ryzen 5 5600/ASRock B550 PG Velocita/2x16GB G.Skill Ripjaws V 3600/R9 270X
Phenom II X3 720BE/Foxconn A7DA-S/2x2GB Mushkin PC2-6400/HD 3300
jype ::
Seveda ne. Virus mora imeti "upper hand", da razviješ AIDS.
Je pa značilno, da se ti pojavlja v valovih - nekaj časa se telo zadostno imunsko odziva na okužbo in virusi se zelo počasi množijo, ali pa celo mirujejo, potem pa spet okužba izbruhne in v primeru, da se telo ne odzove v dovolj veliki meri (kar se resnično prej ali slej zgodi) okužba prevlada in onesposobi tolikšen del imunskega sistema, da te potem požrejo povsem neškodljive okužbe, ker se zoper njih ne braniš.
Je pa značilno, da se ti pojavlja v valovih - nekaj časa se telo zadostno imunsko odziva na okužbo in virusi se zelo počasi množijo, ali pa celo mirujejo, potem pa spet okužba izbruhne in v primeru, da se telo ne odzove v dovolj veliki meri (kar se resnično prej ali slej zgodi) okužba prevlada in onesposobi tolikšen del imunskega sistema, da te potem požrejo povsem neškodljive okužbe, ker se zoper njih ne braniš.
AtaStrumf ::
...al pa kaksen rak iz istega razloga.
Spet en student teorije zarote. Ne mores po enem dokumentarcu kar verjet, da nas za nos vlecejo ze 20 let. Definitivno se dogajajo marsikatere packarije, ampak ta bi bila pa mal huda. Vsekakor je denar tu veliko gonilo marsicesa necistega, ampak kaj takega pa mislim, da jim se ni prislo na misel. Ce ste gledal Moorjevega Sickota, pol veste kaksne igrice se igra ZDA s svojimi prebivalci, po drugi strani pa ima cel svet korist od teh mogocnih farmacevtskih multinacionalk. Nekje morajo zasluzit te bajne miljarde, drugace lahko kar zaprejo svoja vrata in verjetno si cesa takega nihce ne zeli. En primer v Sickotu je nek neimenovan inhalator za astmo. Iz radovednosti sem pogledal cene v Sloveniji, kot predstavnici bivsih socialisticnih drzav in na Irskem, kot eni izmed najbolj ameriki podobnih zdravstvenih sistemov z velikim delezem privatnega zdravstva, za enega drazjih inhalatorjev in sicer Seretide Evohaler (120 odmerkov):
25/50 Slovenija: 27,62 EUR Irska: 31,72 EUR (+15%)
25/125 Slovenija: 39,86 EUR Irska: 52,59 EUR (+32%)
25/250 Slovenija: 52,44 EUR Irska: 78,48 EUR (+50%)
To so veleprodajne cene. Nabavna cena za pacienta na Irskem je se +50% marza +vrocitev (~2.5 EUR, 0% davka), v Sloveniji ce se odlocis iti privat pa bi te prislo +vrocitev za placilo z gotovino (~1.08 EUR) +8.5% DDV , vrocitev na recept je borih 0.49 EUR na skatlo (vecinoma 1 do 3), lekarna pa ne dobi placane prav nobene marze, medtem ko si drzava vzame 8.5%. Lekarna na Irskem torej zasluzi pri izdaji recimo Seretide 25/125 jakosti 28.80 EUR, drzava naceloma ne pobere nic, v Sloveniji pa ~1.08 EUR, drzava si vzame ~3.48 EUR. V primeru da gre za zdravilo izdano na ZZZS (zelen) recept pa se lekarni poleg pateticne vrocitve placa tudi ena obdelava recepta na recept kar znasa ~0.96 EUR, tako da lekarna pokasira celih ~1.45 EUR na zelen recept za eno skatlo Seretide 25/125, ki jo stane 39,86 EUR. Pa naj se kdo rece da se slovenske lekarne bogatijo na racun monopola na recepte. Ce ste pozorno brali vam bo sedaj tudi jasno zakaj je slovenski Lekadol v Sloveniji drazji kot v Bosni. Tudi cene t.i. OTC zdravil se izracunavajo enako kot privat recepti, torej doda se vrocitev ~1.08 EUR in 8.5% DDV. Nabavna cena Lekadola je 1.88 EUR, prodajna pa 3.21 EUR, ce so moji podatki tocni (ze dolgo ga nisem kupil). - Sorry mal sem zasel off topic -
Kot vidite je razlika vec kot ocitna. Ne presenaca torej, da Irska astme ne zeli priznati kot kronicne bolezni in jo vkljuciti v t.i. Long term illness shemo, kjer sicer pokriva diabetes, epilepsijo, multiplo sklerozo itd. Odlocitev kaj je tu vzrok in kaj posledica prepuscam vam.
Kar pa se tice protivirusnih zdravil pa sta trenutno v glavnem le dva tipa zdravil, ki ju poznamo ze zelo dolgo, izdajajo samo nove verzije enega in istega in racunajo megalomanske vsote za to. Gre v glavnem za take ali drugacne antimetabolite (bolj ali manj spremenjeni nukleotidi, bolje poznani kot adenin, gvanin, timin in citozin) in pa inhibitorje virusnih proteaz.
Kolikor sem jaz do zdaj slisal (priznam da ne spremljam pretirano pozorno te teme) se genska terapija do zdaj ni pretirano dobro obnesla. Ce bi se, bi bil to enih najvecjih cloveskih dosezkov, ker bi pomenilo, da si lahko popravimo defektne gene in smo potem vsi lepo popolni. Ce kdo ve kaj vec bom z veseljem prebral. Ta nov pristop, ki ga je predstavil MarkoDolinar zgoraj pa se mi zdi da za uspesno uporabo potrebuje prav tak znanstveni preboj, ki je neke vrste medicinski "holy grail". Ce to pogruntajo smo reseni 
.
Spet en student teorije zarote. Ne mores po enem dokumentarcu kar verjet, da nas za nos vlecejo ze 20 let. Definitivno se dogajajo marsikatere packarije, ampak ta bi bila pa mal huda. Vsekakor je denar tu veliko gonilo marsicesa necistega, ampak kaj takega pa mislim, da jim se ni prislo na misel. Ce ste gledal Moorjevega Sickota, pol veste kaksne igrice se igra ZDA s svojimi prebivalci, po drugi strani pa ima cel svet korist od teh mogocnih farmacevtskih multinacionalk. Nekje morajo zasluzit te bajne miljarde, drugace lahko kar zaprejo svoja vrata in verjetno si cesa takega nihce ne zeli. En primer v Sickotu je nek neimenovan inhalator za astmo. Iz radovednosti sem pogledal cene v Sloveniji, kot predstavnici bivsih socialisticnih drzav in na Irskem, kot eni izmed najbolj ameriki podobnih zdravstvenih sistemov z velikim delezem privatnega zdravstva, za enega drazjih inhalatorjev in sicer Seretide Evohaler (120 odmerkov):
25/50 Slovenija: 27,62 EUR Irska: 31,72 EUR (+15%)
25/125 Slovenija: 39,86 EUR Irska: 52,59 EUR (+32%)
25/250 Slovenija: 52,44 EUR Irska: 78,48 EUR (+50%)
To so veleprodajne cene. Nabavna cena za pacienta na Irskem je se +50% marza +vrocitev (~2.5 EUR, 0% davka), v Sloveniji ce se odlocis iti privat pa bi te prislo +vrocitev za placilo z gotovino (~1.08 EUR) +8.5% DDV , vrocitev na recept je borih 0.49 EUR na skatlo (vecinoma 1 do 3), lekarna pa ne dobi placane prav nobene marze, medtem ko si drzava vzame 8.5%. Lekarna na Irskem torej zasluzi pri izdaji recimo Seretide 25/125 jakosti 28.80 EUR, drzava naceloma ne pobere nic, v Sloveniji pa ~1.08 EUR, drzava si vzame ~3.48 EUR. V primeru da gre za zdravilo izdano na ZZZS (zelen) recept pa se lekarni poleg pateticne vrocitve placa tudi ena obdelava recepta na recept kar znasa ~0.96 EUR, tako da lekarna pokasira celih ~1.45 EUR na zelen recept za eno skatlo Seretide 25/125, ki jo stane 39,86 EUR. Pa naj se kdo rece da se slovenske lekarne bogatijo na racun monopola na recepte. Ce ste pozorno brali vam bo sedaj tudi jasno zakaj je slovenski Lekadol v Sloveniji drazji kot v Bosni. Tudi cene t.i. OTC zdravil se izracunavajo enako kot privat recepti, torej doda se vrocitev ~1.08 EUR in 8.5% DDV. Nabavna cena Lekadola je 1.88 EUR, prodajna pa 3.21 EUR, ce so moji podatki tocni (ze dolgo ga nisem kupil). - Sorry mal sem zasel off topic -
Kot vidite je razlika vec kot ocitna. Ne presenaca torej, da Irska astme ne zeli priznati kot kronicne bolezni in jo vkljuciti v t.i. Long term illness shemo, kjer sicer pokriva diabetes, epilepsijo, multiplo sklerozo itd. Odlocitev kaj je tu vzrok in kaj posledica prepuscam vam.
Kar pa se tice protivirusnih zdravil pa sta trenutno v glavnem le dva tipa zdravil, ki ju poznamo ze zelo dolgo, izdajajo samo nove verzije enega in istega in racunajo megalomanske vsote za to. Gre v glavnem za take ali drugacne antimetabolite (bolj ali manj spremenjeni nukleotidi, bolje poznani kot adenin, gvanin, timin in citozin) in pa inhibitorje virusnih proteaz.
Kolikor sem jaz do zdaj slisal (priznam da ne spremljam pretirano pozorno te teme) se genska terapija do zdaj ni pretirano dobro obnesla. Ce bi se, bi bil to enih najvecjih cloveskih dosezkov, ker bi pomenilo, da si lahko popravimo defektne gene in smo potem vsi lepo popolni
. Ce kdo ve kaj vec bom z veseljem prebral. Ta nov pristop, ki ga je predstavil MarkoDolinar zgoraj pa se mi zdi da za uspesno uporabo potrebuje prav tak znanstveni preboj, ki je neke vrste medicinski "holy grail". Ce to pogruntajo smo reseni . MarkoDolinar ::
Vprašan sem bil, kaj povzroča AIDS... in navrženo je bilo, da gensko zdravljenje ni ravno tisto, kar naj bi bilo.
Dokumentarca, ki je bil citiran, nisem videl, sem pa tudi sam slišal o primerih, kjer se je AIDS razvil, virusa HIV pa niso mogli dokazati, pa seveda o primerih, ko so ljudje dolga leta okuženi z virusom HIV, pa ne zbolijo za AIDSom. Prvič - AIDS je sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti, to pomeni, da se imunski sistem ni sposoben boriti proti okužbam. Sindrom torej - po definiciji skupek bolezenskih znakov, ki se pojavljajo hkrati. Nezadostno delovanje imunskega sistema je lahko posledica tudi kakšne druge bolezni, zato verjetno res ne moremo povezati okužbe s HIVom in AIDSa v 100 % vseh primerov, verjetno pa pri večini lahko.
Način zdravljenja, ki je standarden v današnjem času, se imenuje HAART (kratica za visokoaktivno protivirusno zdravljenje), gre pa za kombinacijo treh ali štirih različnih učinkovin, ki delujejo na več virusnih tarčnih molekul. S tem seveda virusa ni mogoče uničiti, pač pa se zmanjša njegova učinkovitost pri napadu na druge celice, zato se AIDS pojavi kasneje. Zdravila, ki sestavljajo HAART so zelo draga in jih je treba jemati do konca življenja. Koliko je realna cena razvoja in proizvodnje teh zdravil, je seveda stvar neskončne razprave, pojavile pa so se tudi pobude, da bi morale bogate države razviti poceni zdravilo, ki bi ga lahko uporabili v revnih delih sveta.
Gensko zdravljenje so predstavili pred ~15 leti kot zelo obetajoč način boja proti različnim boleznim, vendar so se visoka pričakovanja izkazala za pretirana ali pa morda preuranjena, saj so klinične raziskave pokazale, da občasno pride do nepričakovanih zapletov. Ker so načini genskega zdravljenja različni, je te zaplete tu dokaj težko na kratko povzeti in komentirati. To ne pomeni, da so v perspektivi genska zdravila neuporabna in da se na tej osnovi ne izplača razvijati zdravil. Je pa res, da je v strokovnih krogih v zadnjih letih zadržanost do teh zdravil večja kot je bila na začetku. Za nekatere bolezni se je izkazalo, da so genska zdravila učinkovita in uporabna in predvsem tam, kjer so drugi pristopi neučinkoviti, gensko zdravljenje ostaja ena od resnih alternativ klasičnim zdravilom. HIVu se zaenkrat še ne znamo resno zoperstaviti z drugimi pristopi, zato 'naš' način ni nek nesmiseln larpurlartizem.
Dokumentarca, ki je bil citiran, nisem videl, sem pa tudi sam slišal o primerih, kjer se je AIDS razvil, virusa HIV pa niso mogli dokazati, pa seveda o primerih, ko so ljudje dolga leta okuženi z virusom HIV, pa ne zbolijo za AIDSom. Prvič - AIDS je sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti, to pomeni, da se imunski sistem ni sposoben boriti proti okužbam. Sindrom torej - po definiciji skupek bolezenskih znakov, ki se pojavljajo hkrati. Nezadostno delovanje imunskega sistema je lahko posledica tudi kakšne druge bolezni, zato verjetno res ne moremo povezati okužbe s HIVom in AIDSa v 100 % vseh primerov, verjetno pa pri večini lahko.
Način zdravljenja, ki je standarden v današnjem času, se imenuje HAART (kratica za visokoaktivno protivirusno zdravljenje), gre pa za kombinacijo treh ali štirih različnih učinkovin, ki delujejo na več virusnih tarčnih molekul. S tem seveda virusa ni mogoče uničiti, pač pa se zmanjša njegova učinkovitost pri napadu na druge celice, zato se AIDS pojavi kasneje. Zdravila, ki sestavljajo HAART so zelo draga in jih je treba jemati do konca življenja. Koliko je realna cena razvoja in proizvodnje teh zdravil, je seveda stvar neskončne razprave, pojavile pa so se tudi pobude, da bi morale bogate države razviti poceni zdravilo, ki bi ga lahko uporabili v revnih delih sveta.
Gensko zdravljenje so predstavili pred ~15 leti kot zelo obetajoč način boja proti različnim boleznim, vendar so se visoka pričakovanja izkazala za pretirana ali pa morda preuranjena, saj so klinične raziskave pokazale, da občasno pride do nepričakovanih zapletov. Ker so načini genskega zdravljenja različni, je te zaplete tu dokaj težko na kratko povzeti in komentirati. To ne pomeni, da so v perspektivi genska zdravila neuporabna in da se na tej osnovi ne izplača razvijati zdravil. Je pa res, da je v strokovnih krogih v zadnjih letih zadržanost do teh zdravil večja kot je bila na začetku. Za nekatere bolezni se je izkazalo, da so genska zdravila učinkovita in uporabna in predvsem tam, kjer so drugi pristopi neučinkoviti, gensko zdravljenje ostaja ena od resnih alternativ klasičnim zdravilom. HIVu se zaenkrat še ne znamo resno zoperstaviti z drugimi pristopi, zato 'naš' način ni nek nesmiseln larpurlartizem.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Linearna algebraOddelek: Šola | 3652 (946) | kljuka13 |
| ! | linki za lažji študij/šolo..ali pomoč je le klik stran (strani: 1 2 )Oddelek: Šola | 105798 (10351) | crni_kos |
| » | Raziskovalci odkrili gen, ki prepreči širjenje HIV-aOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 7245 (4724) | _marko |
| » | iGEM (International Genetically Engineered Machine competition) - slovenska skupina (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 24776 (24776) | jype |
| » | Naši raziskovalci uspešni na področju sintezne biologijeOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 4141 (4141) | MarkoDolinar |