Ars Technica - Marsikomu je jasno, da proizvajalci programske opreme kdaj pa kdaj pretiravajo z ocenami o njihovih izgubah zaradi piratstva. Ljude, ki poganjajo drage programske pakete, niso nujno pripravljeni odšteti vsote, ki jo zahteva založnik - ampak PR stroj seveda teh stvari ne upošteva in tupi svoje. Ampak to, kar je pa ušpičila BSA, pa že meji na preverznost. Ocena, da so izgube narastle za 4 milijarde dolarjev, stoji na študiji ki jo je upravil IDC - temelji pa na statistiki, ki z realnostjo nima nobene zveze.
IDC računa povzročeno škodo takole:
To derive its piracy rate, IDC estimates the average amount of software that is installed on a PC per country, using data from surveys, interviews and other studies. That figure is then reduced by the known quantity of software sold per country-a calculation in which IDC specialises. The result: a (supposed) amount of piracy per country. Multiplying that figure by the revenue from legitimate sales thus yields the retail value of the unpaid-for software. This, IDC and BSA claim, equals the amount of lost revenue.
SIR – Your article on software piracy was extreme, misleading and irresponsible ("BSA or just BS?", May 21st). The headline was particularly offensive. The implication that an industry would purposely inflate the rate of piracy and its impact to suit its political aims is ridiculous. The problem is real and needs no exaggeration.
Je že tako, da velja stopnjevanje - majhne laži, velike laži in statistike!
Like hu kers kaj [Boy Scouts of America] jokcajo, nej gredo nazaj v svoje pisarne svoje legalno kupljena drva žgat in legalne čevapčiče pečt ker itaq nikoli ne bodo imeli nič od lajfa identično kot kapsi, ki za zafilat normo kradejo keš po cestah in inšpektorski izmečki, ki živijo da zajebejo folk.
Ko bi ti bučkoti od BSA imeli kaj pojma o makroekonomiji, bi bilo tudi lepo. Verjetno ne vedo, da povprečen folk doma nima tiskarne denarja. Kupna moč ni neomejena - sicer bi po mestu videl vsaj polovico avtomobilov znamke Ferrari. So ljudje, ki si lahko privoščijo nakup kakšne malenkosti, dragega softvera za domačo amatersko neprofitno rabo pa sigurno ne. Drugi nimajo cekina in jim je prav vseeno, ali se mučijo z zastonjskim ali nelegalno pridobljenim programjem - ekonomsko gledano je rezultat isti. Razlika je le z moralno-pravnega stališča.
V kapitalističnem svetu je itak težko reči, kdo od delavnih ljudi si zasluži vsakdanji kruh. Ga je bolje nameniti Kitajcu na riževem polju, Kolumbijskemu dilerju, Billu Gatesu, z nakupom kakšne obleke slovenskim šiviljam ali morda komu drugemu? Denarja je omejene količine - odvisno od kupne moči posameznika. Čar vsega je le v povpraševanju in ponudbi. Mulc bo od đeparca tistih nekaj jurjev raje namenil žuranju kot pa za nakup igrice. Če igrice ne bi mogel dobiti zastonj, je morda vseeno ne bi kupil, odvisno, kaj mu več pomeni. 10 igric, 50 filmov (od tega 30 pornakov), 5 konkretnih programov in 300 mp3jev mesečno pa sigurno s tistimi par jurji ne bi sfolgal. Povprečen direktor pa tudi menim, da ni zagrizen zbiralec iger, filmov, programov in glasbe. Kdor ima dovolj denarja za spodobno življenje in mu ga še ostaja za druge neumnosti, pa se kljub temu šverca na nelegalni robi, ga očitno ne skrbi kruh lačnih programerjev in požrešnega vodstva programskih hiš, lastnikov kapitala in založnikov. Bill Gates se kljub vsesplošnem piratiziranju ravno ne more primerjati s kakšnim klošarjem - vsaj po finančni plati ne, če se že sicer najde kakšno paralelo. In imam celo občutek, da so Microsoftovi softverski izdelki najbolj piratizirani - in prav zaradi tega je danes operacijski sistem Windows ter zbirka Office tako zelo razširjena. Po podjetjih bi sigurno gurali še precej drugega, če bi BSA uspel pred leti ustaviti piratstvo. Ko se Janezek in Lojzka naučita uporabljati Windowse in Office, hoče imeti to tudi v službi. Pri softveru je namreč tako, da se laiki neradi učijo, zato ostanejo najraje pri tistem, kar že znajo uporabljati, pa tudi če je le 5% razlike od konkurenčnega softvera.
B-D_ zadnje čase se ne morem načuditi tvojim komentarjem.
Si siguren, da imaš 21 let, ker po izjavah bi te dal bolj med 14 letnike, ki pljuvajo čez vse višje organe, ker v bistvu ne vejo čemu so ti organi namenjeni.
Inšpektorski izmečki, ki živijo, da zajebejo folk ... neverjetna izjava. JAz sem zelo zadovoljen, da ima naša država sanitarne inšpektorje, inšpektorje za delo, itd. JA, sanitarni inšpektor, ko lastniku gostilne oredi zaprtje zaradi miši in ščurkov v kuhinji res zajebe lastnika, vse ostale, ki hodijo tja jest pa lehko reši.
Itak, da te "analize" pretiravajo ampak to vemo le mi, ki smo bolj v "teh vodah". Drugi folk jim pa verjame. Tako kot "mi" verjamemo lahko nekaterim stvarem, ki nam jih drugi govorijo, z drugih področij, takih, s katerimi ne "delamo" vsak dan.
Ravo to je dejstvo: "Mulci", nimajo dovolj denarja za vse. Čez 10 let pa ga bodo imeli in verjamem, da če se bo igro splačalo kupit, jo bodo kupili. Vsaj bolj zagrizeni igralci (razne collectors edition, pa zaradi priročnikov in podobno). V razvitem svetu se itak bolj kupujejo programi in igre kot pri nas, ker je tudi razmerje med ceno igre in plačo rahlo drugačno - upam si trditi, da je igra realitno 2-3x dražja pri nas, da o tretjem svetu sploh ne govorimo...
Članek ni free (beri: ni objavljen na njihovi uradni strani) sam ker živimo v realnem svetu je rešitev kar se popularnih besedil tiče dokaj preprosta: Use google.
En velik zajeb je bila tudi menjava embalaže kakšnih 5 let nazaj. Včasih si, posebej pri simulacijah, zraven dobil cele fascikle, danes pa mogoče kakšno brošuro.
Programi, filmi, isto ti je to. Založniki in producenti jokajo enako, kako jim piratiziranje odžira kruh. Pravzaprav jim ga niti ne. Večino spiratiziranih programov, ki jih uporabljamo, tako ali tako ni namenjenim nam, temveč profesionalnim uporabnikom in jih mi tako ali tako ne bi kupili, torej s tem ko smo si mi to namestili, nismo dejansko nikogar oškodovali, kvečemi to lahko koristi založniku - programerjem, saj bodo nekateri nekoč opravljali delo, ki bo zahtevalo takšno orodje in ga bodo hoteli imeti v službi. Podjetje ga bo verjetno (morda) kupilo.
Pa še malo o filmih, pri katerih me ima, da bi producentom nakazal kakšnega jurja, če bi poslušal PR. Konkreten primer, film Hide and seek, producent (eden od Doug Falconer - Pacific Media & Entertaiment) Film je v prvem! tednu v USA zaslužil $25 Mio, kar je pokrilo vso produkcijo filma. Vse ostalo je bil in je čisti zaslužek. Vprašal sem ga, koliko piratiziranje vpliva. Za čuda mi je odgovoril takole. Seveda nam nekaj profita odžre, a večina ljudi si želi film ogledati v kinu. Če pa želimo zaslužiti s filmom čim več, moramo poslati na tržišče DVD takoj po premijeri, kar po drugi strani pomeni, da damo ven dovolj dobro kopijo, ki je zanimiva za pirate. Začaran krog torej. Sicer pa je na koncu dejal še, da jim piratstvo ne pobere več kot 3-5 procentov. Big deal.
En velik zajeb je bila tudi menjava embalaže kakšnih 5 let nazaj. Včasih si, posebej pri simulacijah, zraven dobil cele fascikle, danes pa mogoče kakšno brošuro.
Točno tako! Danes zraven igre ne dobiš NIČ, niti osnovne knjigice ni več, vse kar piše je "See the pdf manual on th CD". Ma naj grejo nekam, kaj naj si sprintam ven in rabim kartuše za stvar ki bi morala bit že zraven???
aja, glede studen edition nej si jo nekam vtaknejo, 3/4 funkcij manj, cena pa nekje na pol - kaj misliš da dobivam poslansko štipendijo al kaj.
Ja sem ta komentar prebral dva tedna nazaj in sem takrat mislil napisati novico na S-T. Sem naročnik Economista že tretje leto in lahko povem, da ni v njegovi naravi dajati takšnih sarkastičnih izjav (sploh pa uporabljati vulgarne besede) Sem se pa zelo nasmejal, ko sem ga bral. Logično, če jaz rabim Photoshop in CorelDraw enkrat 'svake kvatre' da ne bom šel kupiti teh programov za stotisoče tolarjev. Če bi bilo tako, je BSA 'izgubila' od mene od 1990 odkar imam kompjuter že kake par milijonov tolarjev. Ampak ta izjava pa je res BS.
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
, da ne bo kdo preveč gruntal, kaj naj bi BS pomenilo. Sigurno pa to ne pomeni Bank of Slovenia
. 
