Slo-Tech - V švedskih šolah so preizkusili digitalizacijo in ugotovili, da boljše učne rezultate dosegajo na klasičen način. Pred tremi leti so začeli umikati zaslone in drugo digitalno tehnologijo iz učilnic, učenci pa morajo brati papirne knjige in pisati na roko. V šolah bodo prepovedali tudi uporabo telefonov.

Še leta 2000 je bila bralna pismenost švedskih učencev med najvišjimi v Evropi, nato pa je začela padati. Leta 2012 je dosegla najnižjo točko in še leta 2022 je bila četrtina dijakov po končani srednji šoli funkcionalno nepismenih. Eden izmed razlogov je bilo tudi preveliko zanašanje na digitalne vire, namesto da bi učenci brali knjige. Švedska vlada je zato namenila več sto milijonov kron, da bi imel vsak učenec svoj učbenik iz papirja za vsak predmet. Prav tako bodo kupili tudi veliko leposlovnih knjig.

Težave niso bile le pri pismenosti, temveč pri vseh kompetencah, ki jih merijo testi Pisa. Od leta 2000 do 2012 so dosežki švedskih učencev padali pri branju, matematiki in...

Slo-Tech - Marca letos je Južna Koreja s precejšnjim pompom začela v tretjem in četrtem razredu uporabljati učbenike z umetno inteligenco, iz katerih so poučevali matematiko, angleščino, informatiko in korejščino. Preizkušali so jih tudi v srednji šoli. Učbeniki so uporabljali velike jezikovne modele, da so učencem nudili prilagojeno vsebino glede na hitrost njihovega napredka in sposobnosti. Sproti so spremljali odziv in potem navodila in vsebine prilagajali. S tem je šla Južna Koreja s hitrimi koraki v prihodnosti, četudi so številni strokovnjaki svarili, da vloga umetne inteligence v izobraževanju ne sme biti prevelika, zlasti v rosnih letih. Uporaba takšnih učbenikov tudi bistveno spremeni vlogo učiteljev, ki iz glavnih podajalcev znanja postanejo bolj menedžerji.

Šolsko leto pozneje bodo naredili velikanski korak nazaj. V minulih mesecih so se vrstile pripombe in pritožbe, ki se nanašale na netočnosti v učbenikih, povečan obseg dela za učitelje in učence ter pomisleke o varovanju...

Wired UK - Wired poroča, da bodo od petka dalje delavci v vseh švedskih pristaniščih zavračali raztovarjanje vozil Tesla, čistilci ne bodo več čistili razstavnih prostorov, in mehaniki ne bodo več popravljali polnilnih postaj, medtem ko poteka delovni spor. Tisto, kar se je začelo kot stavka mehanikov Tesle, se širi v nekaj, kar švedski sindikati opisujejo kot eksistenčno bitko med avtomobilskim proizvajalcem in konvencijami oz. dogovori ter zavezami, ki naj bi po njihovem mnenju naredile delovni trg države pošten in učinkovit.

Odziv na Švedskem predstavlja največjo sindikalno akcijo, s katero se je podjetje soočilo kjerkoli na svetu. Švedska nima zakonov, ki bi določali delovne pogoje, kot je minimalna plača. Namesto tega so ta vprašanja urejena v kolektivnih pogodbah. Pet let Industrijski sindikat IF Metall, ki zastopa mehanike Tesle, skuša prepričati podjetje, da podpiše kolektivno pogodbo. Ko je Tesla to zavrnila, so se mehaniki odločili za stavko konec oktobra. Nato so prosili druge...

Nobelove nagrade - Znani so vsi letošnji Nobelovi nagrajenci, in sicer jih bo letos zaradi dveh nagrad za književnost več kot običajno. Danes pa so razglasili še prejemnike sorodne nagrade v spomin Alfreda Nobela za ekonomijo, ki jo podeljujejo po predlogu švedske centralne banke. Nagrade se bodo letos razveselili indijski ekonomist Abhijit Banerjee, francoska ekonomistka Esther Duflo (oba MIT) in ameriški ekonomist Michael Kremer (Harvard). Nagrado prejmejo eksperimentalni pristop v boju proti svetovni revščini. Esther Duflo je šele druga ženska, ki je dobila nagrado za ekonomijo.

Z letošnjo nagrado želijo pripoznati pomen vojne proti revščini, ki jo kljub drugačnemu vtisu v zadnjih desetletjih dobivamo. Od leta 1995 do lani se je ekonomski standard najrevnejših držav na svetu podvojil (merjeno v BDP), umrljivost otrok se je prepolovila, delež otrok, ki hodijo v šolo, pa je zrasel s 56 na 80 odstotkov. A še vedno več kot 700 milijonov ljudi živi v absolutni revščini, letno zaradi ozdravljivih bolezni umre pet milijonov otrok, mlajših od pet let, in polovica vseh otrok na svetu konča izobraževanje s pomanjkljivo pismenostjo in računstvom.

Letošnji nagrajenci so v boju proti revščini pokazali, da lahko globalni problem zreduciramo na vrsto...

Slo-Tech - Evropska komisija je izdala novo poročilo o indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI), s katerim se merijo relevantni faktorji glede digitalizacije evropskih držav. Slovenija in Slovaška sta državi, ki sta v letu 2016 naredili največji napredek. Indeks sestavljajo naslednji parametri: povezljivost (razširjenost širokopasovnih povezav), človeški viri (uporaba interneta, osnovna in napredna digitalna znanja in spretnosti), uporaba interneta (uporaba vsebin, komunikacij in spletnih transakcij s strani državljanov), integracija digitalnih tehnologij v poslu (digitalizacija in spletna trgovina), digitalne javne storitve (e-uprava in podobno).

Slovenija je na lestvici na 17. mestu, nekoliko pod evropskim povprečjem, tik za Francijo in pred Češko, s čimer sodi med srednje...

Slo-Tech - Letos se je prvikrat zgodilo, da Kitajska v raziskave in razvoj (R&R) vlaga več denarja kakor Evropska unija, če ga merimo v odstotku bruto družbenega proizvoda (BDP). Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v svojem poročilu ugotovila, da je Kitajska za R&R leta 2012 namenila 1,98 odstotoka BDP, kar je 7,6 odstotka več kot leto pred tem, do leta 2015 pa želijo delež povišati na 2,2 odstotka. EU pa je leta 2012 v R&R vložila 1,97 odstotka BDP. Vrzel se bo odslej še povečevala, saj leta 2013 ni povečevala vlaganj v R&R, letos pa naj bi sredstva zrasla le za 1,4 odstotka, ocenjuje Eurostat.

Najprej se moramo vprašati, ali višja vlaganja v raziskave in razvoj vedno pomenijo boljši življenjski standard in napredovanje gospodarstva. Intuitivno smo...