Slo-Tech - Vsako leto 1. januarja v javno last preidejo dela, ki so bila v ZDA izdana pred več kot 95 leti, kar obsega kup popularne kulture, ki je relevantna tudi za našo družbo. Lani je bil to na primer originalni Popaj, letos pa so na vrsti stvaritve iz leta 1930. Kljub časovni oddaljenosti so med njimi številni še zelo relevantni junaki.

Ko delo preide v javno last (public domain), lahko z njim vsakdo počne karkoli. To vključuje predelavo del in izvedena dela (derivative works), kar se tipično najprej udejanji v grozljivkah in pornografiji. Seveda pa lahko tudi brez omejitev razpečujemo originalna dela. Na Univerzi Duke vsako leto pripravijo seznam najpomembnejših del, ki so odslej javna.

Do leta 1998 je veljalo 75-letno obdobje zaščite, nato pa je Copyright Term Extension Act to obdobje podaljšal na 95 let. Med letoma 1998 in 2018 tako nobeno delo ni prešlo v javno last, dokler niso leta 2019 dela iz leta 1923 končno postala javna. Tako bo še nekaj desetletij, medtem ko za dela, ki so...

Slo-Tech - Pričakovati je, da bo 1. januarja prihodnje leto v javno last prešlo cel kup avtorskih zaščitenih del, ki so izšla leta 1923. Znameniti Miki Miška, ki je z nami od leta 1928, bo to doživel leta 2024. Za zdaj kaže, da podaljšanja v zadnjem hipu ne bo, kar se je v preteklosti večkrat zgodilo. Ne bo pa to veljalo za vsa dela. Utegne se zgoditi, da bo ameriški Kongres vnovič podaljšal avtorske pravice za zvočne posnetke, kar je v preteklosti storil vsakokrat, ko je kazalo, da bo večja skupina del postala javna last.

Do leta 1976 so avtorske pravice veljale 56 let, ko jih je Kongres retroaktivno podaljšal na 75 let. Ko je leta 1998 ponovno kazalo, da bodo dela iz leta 1923 postala javna last, je predsednik Bill Clinton podpisal zakon, ki je avtorsko zaščito...

Techdirt - Včasih se zdi, da bo avtorska pravica na Mikiju miški trajala dobesedno v nedogled, čeprav je nastala novembra 1928 in je njen avtor, veliki ilustrator Walter Elias "Walt" Disney umrl že leta 1966. To je po svoje res, ker ima Disney na Mikiju tudi blagovno znamko, ki jo je mogoče neomejeno podaljševati, ampak tudi sama avtorska pravica ni od muh. Po zadnji noveli leta 1998, nekoliko cinično poimenovani kar Zakon za zaščito Mikija Miške, se je namreč že (četrtič) podaljšala, tokrat do leta 2023, in se po vsej verjetnosti še bo. Stara dela so dobila 95 let zaščite od prve objave, nova pa za ves čas avtorjevega življenja + 70 let po njegovi smrti. Podobno ureditev je kmalu uveljavila tudi Unija - smrt + 50 let po Bernski konvenciji l. 93 in smrt + 70 let od leta...

Techdirt - V začetku meseca je po netu zaokrožila zanimiva foto zgodba o fotografijah, ki so jih s pozabljenim fotoaparatom fotoreporterja Davida Slaterja ustvarili makaki v narodnem parku North Sulawesi v Indoneziji. Lavent je med delom za agencijo Caters news agency potoval po območju in fotografiral lokalno floro in favno, med drugim tudi to inteligentno in spretno vrsto primatov. Ena od samic je očitno našla njegov fotoaparat in se začela z njim igrati, pri tem pa...

Slo-Tech - Veliko ljudi vzame avtorske pravice za nekaj svetega in samoumevnega. Vendar ima vsaj eden izmed razlogov za to pravico drugačne temelje. Gre namreč za to, da posamezniku država s tem podeli monopol nad nekim avtorskim izdelkom, navadno v zameno za to, da bo izdelek čez čas postal javna lastnina in bodo lahko od njega imeli korist vsi.

Do tu vse lepo in prav. A problem se pojavi, ko medijske korporacije v Združenih državah vsakih nekaj let zlobirajo kongres, da podaljša veljavnost teh pravic. Tako je trajanje avtorske pravice z začetnih fiksnih 14 let po objavi sedaj naraslo na kar 95 let. Posredno pa ZDA vsiljujejo svoja pravila tudi drugim (glej CIPR).

Eric Eldred predlaga uravnovešenje zakona tako, da bi moral lastnik po 50 letih plačati simbolično vsoto, sicer bi delo takrat postalo javna last. Tako naj bi se vsaj delno vzpostavilo ravnotežje med javno in zasebno koristjo.

Mimogrede, v Sloveniji je trajanje pravice 70 let po avtorjevi smrti. Osnovna razlaga slovenske zakonodaje