Slo-Tech - Pred tednom dni smo se hudovali, da je nova platforma za izposojo slovenskih e-knjig iz knjižnic COBISS Ela že nekaj dni po začetku delovanja dobila hude porodne krče, saj so izposojo za e-bralnike zaradi težav z zaščito preprosto onemogočili. Težavo so vmes bolj ali manj uspešno reševali, zato knjige sedaj spet lahko beremo na nekaterih e-bralnikih.

Če na kratko povzamemo, je Biblos konec maja prenehal delovati, zato so IZUM in slovenske knjižnice razvili alternativo. Ta se imenuje COBISS Ela - čeprav uporabniki tako poimenovane aplikacije ne bodo našli in si knjige v resnici izposojajo po običajnih poteh v Cobissu - in ne deluje na Amazonovih e-bralnikih in na znamki Kobo. Zlasti slednje je težava, ker so v času Biblosa slovenski bralci množično kupili prav te naprave.

Nova COBISS Ela je torej zapovedovala uporabo aplikacije Cantook by Aldik, za kar potrebujemo operacijski sistem Android. Nato je 20. 6. 2024 IZUM sporočil, da aplikacija ne podpira najnovejše zaščite e-knjige...

Slo-Tech - Natanko štiri dni je nova platforma za izposojo e-knjig COBISS Ela normalno delovala, ko se je pojavil že prvi zelo resen zaplet. Izposoja knjiga na e-bralnikih je bila ukinjena, ker se je Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pritožila, da tehnična zaščita za preprečevanje kršitev avtorskih pravic ni zadostna. In tako je bilo e-knjige, ki si jih izposodimo v slovenskih knjižnicah, moč brati le na osebnih in prenosnih računalnikih, ne pa na e-bralnikih, ki so temu početju namenjeni.

Zgodba je bizarna že od začetka. Biblos je prenehal delovati konec maja, nato pa so bili slovenski bralci slabe tri tedne brez možnosti izposoje e-knjige prek knjižnic. Ko je nato zaživela COBISS Ela, so izpadli lastniki bralnikov Kobo in Kindle, saj za uporabo potrebujemo operacijski sistem Android in aplikacijo z nenavadnim imenom Cantook by Aldiko.

Nato so minili štirje dnevi in Zbornica je protestirala, saj je sistem ponujal le zaščito pred kopiranjem Readium 1.0, ki jo je možno enostavneje...

Slo-Tech - Končalo se je mrtvo obdobje, ki je trajalo od konca maja in ko si ni bilo možno izposojati slovenskih e-knjig. Tedaj je namreč ugasnila Beletrinina rešitev Biblos, naslednik COBISS Ela pa še ni bil nared. Sedaj je napočil trenutek, ko lahko spet pridemo do slovenskih e-knjig. A postopek je vse prej kot uporabniku prijazen.

Najprej povejmo, da čeprav se sistem imenuje COBISS Ela, se tako ne imenuje nobena aplikacija. To je ime za zaledni sistem, ki ga vzdržuje IZUM in v katerega so povezane knjižnice. Člani knjižnic pa si lahko e-knjige v slovenščini izposodijo kar prek običajnega COBISS-a. Berejo jih lahko le na e-bralnikih, ki imajo nameščen Android, saj potrebujejo aplikacijo Cantook by Aldiko. To pa med drugim pomeni, da so na suhem ostali vsi lastniki kindlov in kobov. Res, zelo neprijetna situacija, potem ko je Kobo deloval v Biblosu.

Člani knjižnic si torej e-knjige izposojajo v COBISS+ ali mobilni verziji mCOBISS. Izposodimo si lahko največ pet e-knjig, ki morajo imeti...

Slo-Tech - Konec maja je prenehala delovati storitev Biblos, ki je članom slovenskih knjižnic omogočala izposojo slovenskih knjig. Platformo je vzdrževala Založba Beletrina, ki pa letos ni uspela doseči dogovora s slovenskimi knjižnicami o financiranju delovanja platforme. Stroški so ocenjeni na 150.000 evrov, zato se je Biblos poslovil. Beletrina pravi, da so prvih pet mesecev storitev financirali sami, sedaj pa tega ne zmorejo več. Biblos bo sicer še na voljo za člane NUK-a.

V Biblosu je bilo na voljo 7500 knjig, večinoma slovenskih. Platformo je uporabljalo 10 odstotkov članov knjižnic. Naslednik Biblosa bo COBISS Ela, ki bo začela delovati 17. junija. Gre za novi državni portal, ki ga vzpostavlja mariborski IZUM. Po drugi strani pa Beletrina vzpostavlja produkt Beletrina Digital, ki bo v osnovni različici stal devet evrov na mesec, v dražji pa 14 evrov na mesec. Osnovna verzija vsebuje dobrih 3000 e-knjig v slovenščini in nekaj tujih jezikih ter 2000 zvočnih knjig. Dražja verzija ima še...

Slo-Tech - Pred desetimi leti sta se Amazon in Apple zapletla v veliko bitko glede cen e-knjig, kjer sta si nasproti stala klasični način prodaje na debelo in agencijski način. Amazon je predpisoval ceno 9,99 dolarja, medtem ko je pri prodaji prek Appla cena znašala 15 dolarjev, dokler ni Apple zmagal in so se e-knjige podražile. Zaradi dogovarjanja o cenah si je Apple skupaj z založniki nakopal tudi tožbo pravosodnega ministrstva, kar je na koncu povzročilo vnovično znižanje cen. Vsi ti spori pa so se dogajali s predpostavko, da bodo v prihodnosti e-knjige tako ali tako postale prevladujoča oblika knjig, saj da bodo milenijci posegali skoraj izključno po njih. Resnica ne bi mogla biti bolj drugačna.

Deset let pozneje so e-knjige z 20-odstotnim tržnim deležem zelo daleč od tega, da bi izrinile klasične knjige. V zadnjih letih se njihov delež ne spreminja in zdi se, da bo 20 odstotkov ostal skrajni domet. Leta 2009 smo pričakovali ravno obratno, a se to ni zgodilo. Raziskave trga kažejo, da...

Slo-Tech - Svoj čas je tudi Microsoft prodajal e-knjige v svoji prodajalni Microsoft Store, ki so bile zaščitene z DRM. To je pomenilo, da smo z nakupom e-knjig v resnici kupili le licenco za njihovo branje, v praksi pa se je to sproti preverjalo s povezavo do Microsoftovih strežnikov, vsakokrat ko smo knjige želeli brati. Aprila pa je Microsoft napovedal, da se s tega trga umikajo. Nove knjige so nehali prodajati 2. aprila letos, jutri pa bodo izključili tudi strežnike DRM. To pomeni, da kupljenih knjig ne možno več brati.

To velja tako za kupljene kakor tudi brezplačne knjige, ki smo jih imeli v Microsoftovem Edgeu. Ne glede na ceno, vse bodo odslej nedosegljive. Microsoft bo zato vsem uporabnikom povrnil stroške vseh nakupov. K...

Slo-Tech - Sodišče Evropske Unije v Luksemburgu je v zadevi Tehniška univerza Darmstadt (TUD) proti Eugenu Ulmerju odločilo, da imajo knjižnice pravico digitalizirati svoje gradivo, medtem ko morajo za izposojo in tisk digitalnih izvodov dobiti soglasje imetnika avtorskih pravic in plačati ustrezno nadomestilo.

TUD je digitalizirala knjigo Einführung in die neuere Geschichte (Uvod v novejšo zgodovino) avtorja Winfrieda Schulzeja, za katere ima materialne avtorske pravice nemška založba Eugen Ulmer, da bi jo svojim članom ponudila v branjem na elektronskem terminalu v knjižnici. Eugen Ulmer je knjižnici ponudil nakup elektronske verzije (e-knjige), kar pa knjižnice ni zanimalo, ker so tiskani izvod že imeli. Eugen Ulmer je trdil,...

Forbes - Netflix in Spotify sta pri video in glasbenih vsebinah prinesla vsaj tolikšno revolucijo, kot jo je pojav digitalnih nakupov. Nenadoma všečnih vsebin ni bilo treba več kupiti, ampak smo lahko plačali zgolj naročnino (v nekaterih primerih pa niti to). Nobenega razloga ni, da ne bi na enak način tržili tudi e-knjg, saj imajo njihove papirnate sestre to možnost že tisočletja. Zakaj si ne bi iz e-knjižnic izposojali tudi e-knjig?

Poleg tega imajo e-knjige še eno velikansko prednost za avtorje. Medtem ko o bralnih navadah in izkušnji kupcev tiskanih knjig lahko le ugibamo, je mogoče to pri digitalnih knjigah zelo dobro meriti. Kako dolgo se bralec zadrži na posamezni strani, katere odlomke...