Slo-Tech - Pred tednom dni smo se hudovali, da je nova platforma za izposojo slovenskih e-knjig iz knjižnic COBISS Ela že nekaj dni po začetku delovanja dobila hude porodne krče, saj so izposojo za e-bralnike zaradi težav z zaščito preprosto onemogočili. Težavo so vmes bolj ali manj uspešno reševali, zato knjige sedaj spet lahko beremo na nekaterih e-bralnikih.

Če na kratko povzamemo, je Biblos konec maja prenehal delovati, zato so IZUM in slovenske knjižnice razvili alternativo. Ta se imenuje COBISS Ela - čeprav uporabniki tako poimenovane aplikacije ne bodo našli in si knjige v resnici izposojajo po običajnih poteh v Cobissu - in ne deluje na Amazonovih e-bralnikih in na znamki Kobo. Zlasti slednje je težava, ker so v času Biblosa slovenski bralci množično kupili prav te naprave.

Nova COBISS Ela je torej zapovedovala uporabo aplikacije Cantook by Aldik, za kar potrebujemo operacijski sistem Android. Nato je 20. 6. 2024 IZUM sporočil, da aplikacija ne podpira najnovejše zaščite e-knjige...

Slo-Tech - Natanko štiri dni je nova platforma za izposojo e-knjig COBISS Ela normalno delovala, ko se je pojavil že prvi zelo resen zaplet. Izposoja knjiga na e-bralnikih je bila ukinjena, ker se je Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pritožila, da tehnična zaščita za preprečevanje kršitev avtorskih pravic ni zadostna. In tako je bilo e-knjige, ki si jih izposodimo v slovenskih knjižnicah, moč brati le na osebnih in prenosnih računalnikih, ne pa na e-bralnikih, ki so temu početju namenjeni.

Zgodba je bizarna že od začetka. Biblos je prenehal delovati konec maja, nato pa so bili slovenski bralci slabe tri tedne brez možnosti izposoje e-knjige prek knjižnic. Ko je nato zaživela COBISS Ela, so izpadli lastniki bralnikov Kobo in Kindle, saj za uporabo potrebujemo operacijski sistem Android in aplikacijo z nenavadnim imenom Cantook by Aldiko.

Nato so minili štirje dnevi in Zbornica je protestirala, saj je sistem ponujal le zaščito pred kopiranjem Readium 1.0, ki jo je možno enostavneje...

Slo-Tech - Končalo se je mrtvo obdobje, ki je trajalo od konca maja in ko si ni bilo možno izposojati slovenskih e-knjig. Tedaj je namreč ugasnila Beletrinina rešitev Biblos, naslednik COBISS Ela pa še ni bil nared. Sedaj je napočil trenutek, ko lahko spet pridemo do slovenskih e-knjig. A postopek je vse prej kot uporabniku prijazen.

Najprej povejmo, da čeprav se sistem imenuje COBISS Ela, se tako ne imenuje nobena aplikacija. To je ime za zaledni sistem, ki ga vzdržuje IZUM in v katerega so povezane knjižnice. Člani knjižnic pa si lahko e-knjige v slovenščini izposodijo kar prek običajnega COBISS-a. Berejo jih lahko le na e-bralnikih, ki imajo nameščen Android, saj potrebujejo aplikacijo Cantook by Aldiko. To pa med drugim pomeni, da so na suhem ostali vsi lastniki kindlov in kobov. Res, zelo neprijetna situacija, potem ko je Kobo deloval v Biblosu.

Člani knjižnic si torej e-knjige izposojajo v COBISS+ ali mobilni verziji mCOBISS. Izposodimo si lahko največ pet e-knjig, ki morajo imeti...

Slo-Tech - Konec maja je prenehala delovati storitev Biblos, ki je članom slovenskih knjižnic omogočala izposojo slovenskih knjig. Platformo je vzdrževala Založba Beletrina, ki pa letos ni uspela doseči dogovora s slovenskimi knjižnicami o financiranju delovanja platforme. Stroški so ocenjeni na 150.000 evrov, zato se je Biblos poslovil. Beletrina pravi, da so prvih pet mesecev storitev financirali sami, sedaj pa tega ne zmorejo več. Biblos bo sicer še na voljo za člane NUK-a.

V Biblosu je bilo na voljo 7500 knjig, večinoma slovenskih. Platformo je uporabljalo 10 odstotkov članov knjižnic. Naslednik Biblosa bo COBISS Ela, ki bo začela delovati 17. junija. Gre za novi državni portal, ki ga vzpostavlja mariborski IZUM. Po drugi strani pa Beletrina vzpostavlja produkt Beletrina Digital, ki bo v osnovni različici stal devet evrov na mesec, v dražji pa 14 evrov na mesec. Osnovna verzija vsebuje dobrih 3000 e-knjig v slovenščini in nekaj tujih jezikih ter 2000 zvočnih knjig. Dražja verzija ima še...

Računalniški muzej -

O enotnem računalniško podprtem informacijskem sistemu za celotno mrežo knjižnic v Sloveniji so domači strokovnjaki začeli razpravljati že sredi sedemdesetih. Do začetka osemdesetih so v težkih finančnih pogojih samo posamezne knjižnice začele oblikovati računalniško podprte centralne kataloge publikacij in bibliografskih podatkov. Na druga področja knjižnične dejavnosti se računalništvo v tem času še ni razširilo. Vse do sredine osemdesetih knjižnice praktično niso imele lastne opreme. V knjižnicah so imeli skupno le šest terminalov. Z njihovo pomočjo so v Republiškem računskem centru(RRC) lahko ustvarili prve skupne banke podatkov. Leta 1981 so začeli uporabljati še Računalniški center univerze v Ljubljani(RCU) kjer so za ta namen oblikovali lasten programski paket IBIS za delo z bankami podakov na računalnikih DEC System 10 in System 20. Da bi lahko začeli oblikovati enoten knjižnično informacijski sistem(KIS) pa je bilo potrebno najprej opremiti vsaj glavne knjižnice z lastnimi...

Nature - Kljub nenehnim poizkusom založnikom, da bi jo ugasnili, spletna stran Sci-Hub, ki jo je za prosti dostop do plačljivih znanstvenih člankov ustanovila Aleksandra Elbakjan, trdovratno vztraja. Te dni pa poteka prvi sodni postopek, ki jo je zoper stran v Indiji vložila skupina založnikov American Chemical Society, Elsevier in Wiley, na katerem se Sci-Hub dejansko zagovarja. Zaradi kršenja avtorskih pravic želijo založniki sodno odredbo, po kateri bi morali indijski ponudniki dostopa do interneta blokirati dostop do spletne strani. A zgodba ne bo tako preprosta.

Elbakjanova vztraja, da je spletna stran Sci-Hub namenjena dostopu do vsebin, ki so nujne za znanost in izobraževanje, kar bi po indijskem pravu lahko predstavljajo dopustno izjemo. V tem primeru bi šlo za tako imenovano pošteno rabo (fair dealings), za kar v Indiji že obstajajo precedenčni primeri. V preteklosti so posamezne ustanove v Indiji že legalno razmnoževale učbenike in druge avtorsko zaščitene vsebine v izobraževalne...

Slo-Tech - Radioteleskop Arecibo v Portoriku, ki se mu je poleti snela ena izmed jeklenic, po pretrganju še druge minuli mesec pa so ga odpisali, se je zrušil. Upravljavec radioteleskopa NSF (ameriška National Science Foundation) je sporočil, da je 900 ton težka platforma zgrmela na satelitski krožnik 150 metrov niže. Poškodovanih ni bilo.

Nevarnost zrušitve je bila ključni razlog, da radioteleskopa niso začeli obnavljati. Ocenili so namreč, da bi bilo to za delavce preveč nevarno, saj bi se lahko platforma kadarkoli zrušila. To se je sedaj tudi zgodilo, posledice pa so katastrofalne. Platforma je v globino zgrmela danes ob 12.56 po slovenskem času, kar so pričakovali. Ko je popustila pomožna jeklenica avgusta, je bilo radioteleskop še možno rešiti. Ko je novembra popustila ena izmed glavnih jeklenic, je konstrukcija postala nestabilna. Minuli konec tedna je zaradi preobremenitve popustilo še nekaj drugih jeklenic, s čimer je bila usoda zapečatena. Le točne ure niso poznali.

Do izgradnje...

CNet - Mobilno platformo Meego sta lani februarja s precej pompa skupaj predstavila Intel in Nokia kot odgovor na iOS oz. Android. Šlo je za prost in odprt mobilni operacijski sistem, zgrajen na Linuxu, grafični knjižnici Qt in sistemu za upravljanje paketov RPM, s predvideno rabo v pametnih telefonih, tabletih, avtomobilski industriji (IVI - in-vehicle installation, tudi in-vehicle infotainment) in embedded napravah. Od takrat pa do danes se je marsikaj spremenilo, predvsem je bila Nokia zaladi strmega upada tržnega deleža primorana v sodelovanje z Microsoftom in s tem odpis tako Symbiana kot MeeGota (prvi in edini njihov Meego teleon, N9, naj bi sicer izšel kmalu). Intel je s tem ostal brez partnerja in se je moral odločiti, kako naprej, in pri tem nekaj časa omahoval, npr. s predstavitvijo svojega tabličnega računalnika z Androidom.

Včeraj so se dokončno odločili in...

Lemonodor - Microsoft je na konferenci RoboBusiness predstavil Robotics Studio. Kot je že iz imena moč razbrati, gre za razvojno orodje za programiranje robotov, vse od Lego Mindstorm, do industrijskih pošasti. Platforma je zasnovana na servisih, ki tečejo v brskalniku in se povezujejo z zunanjimi programi ter knjižnicami, kot je naprimer AGEIN PhysX, programiramo pa jo seveda v .NET. Migajoče slike.