Slo-Tech - Po oktobrski verziji 6.6 je v prvih dneh novega leta izšla nova večja verzija Linuxovega jedra, ki prinaša nekaj pomembnih novosti. Za razliko od precej vitke verzije pred njo, najdemo v 6.7 podporo novi strojni opremi, nove funkcionalnosti in tudi nov datotečni sistem. Tudi po kvantitativnih merilih je 6.7 ena največjih izdaj doslej, saj ima 17.000 non-merge commitov in več kot tisoč merge commitov.

Glavne novost so podpora eksperimentalnemu datotečnemu sistemi Bcachefs, možnost za vključitev ali izključitev 32-bitne emulacije na jedrih x86-64, podpora za grafične kartice Intel Meteor Lake in firmware NVIDIA GPU System Processor (GSP). Meteor Lake je deloval že prej, a je bilo treba to ročno omogočiti, sedaj pa je podpora stabilna. Tudi GSP je sedaj podprt v gonilniku Nouveau. Po drugi strani pa je podpore za Itanium IA-64 konec, ker teh dinozavrov ne uporablja skoraj nihče več. Seznam drugih novosti je precej dolg in ga je vredno prebrati.

Pričakovati je, da bo Linux 6.7...

Intel - Kot so obljubili, so pri Intelu v četrtek naznanili razpoložljivost prvih izdelkov na podlagi procesorjev nove arhitekture Meteor Lake. Toda tovrstne prenosnike je ta hip še zelo težko dobiti in večina napovedanih izide šele v začetku prihodnjega leta.

Ko so pri Intelu septembra ponudili podrobnejši pogled v drobovje najnovejše procesorske arhitekture Meteor Lake, je bilo jasno, da smo na pragu korenitega preloma v njihovi strategiji dizajna čipov, saj smo lahko videli kopico zanimivih novosti. Prvič; z meteor laki modri tabor naposled prehaja na čipletno tehnologijo, pri čemer za nameček uvaja napredni način pakiranja Foveros, ki uporablja dvonivojske čipe in tako omogoča, da povezave med čipleti ne izgubljajo toliko energije kot v pristopih tekmecev (beri: AMDja). Drugič; inženirji so za varčevanje z energijo uporabili idejo namenskega SoC čipleta, v katerega so vdelane vse potrebne enote za osnovno delovanje procesorja, vključno z dekodirniki videa in dvema varčnima E-jedroma,...

Intel - Pri Intelu so na dogodku Innovation 2023 podrobneje razgrnili zasnovo prihajajoče arhitekture procesorjev Meteor Lake, ki za velikana pomeni važno prelomnico tako v strukturi čipov kot proizvodnji.

Zadnjo korenitejšo spremembo v dizajnu Intelovih centralnih procesorjev Core za domače uporabnike smo lahko videli pred dvema letoma, z nastopom arhitekture Alder Lake, pri kateri so po zgledu čipov za telefone uvedli dve vrsti računskih jeder: zmogljivejša vrste P(erformance) in varčnejša vrste E(fficiency). S prihajajočo generacijo s kodnim nazivom Meteor Lake se v Santa Clari lotevajo novega bistvenega preloma, ki utegne biti še bolj daljnosežen in je v mnogočem posledica sprememb, ki jih je v podjetju pognal izvršni direktor Pat Gelsinger po svojem (vnovičnem) prihodu leta 2021. Zamisli so strokovnim opazovalcem predočili že pred slabim mesecem dni na zaprtem dogodku Tech Tour v Maleziji, javno pa sredi preteklega tedna na konferenci Intel Innovation 2023 v San Joseju. V obeh...

AMD - Pri AMDju so na tržišče poslali četrto generacijo strežniških procesorjev EPYC, na podlagi arhitekture Zen 4, pri kateri imajo najmočnejši člani precej višje število jeder tako od namizniških bratrancev ryzenov 7000 kakor od modelov prejšnje generacije.

Četrta generacija centralnih procesorjev EPYC za strežniške naloge nosi kodno ime Genoa in v osnovi stoji na podobnih temeljih kot namizniški sorodniki Ryzen 7000: prehodu na TSMCjev 5-nanometrski proizvodni način pri računskih čipletih in 6-nanometrskega pri čipletu z vhodno-izhodnimi vezji; pa na novi platformi - SP5, ki prinaša PCIe 5.0, pomnilnik DDR5 in podobno. Tudi računski čipleti so praktično enaki, s po osmimi jedri, ki si delijo 32 MB predpomnilnika L3. Toda izboljšava proizvodnje je pri Epycih obenem omogočila tudi znatno rast števila jeder: najmočnejši model na spisku jih nosi 96 (torej 192 niti), se pravi 12 čipletov, oziroma za polovico več kot najmočnejši modeli prejšnje generacije. To je pomembno tudi v luči...

Intel - Druga poglavitna tema Intelovega dogodka Architecture Day 2021 je bil centralni procesor Alder Lake. Ali nemara bolje rečeno sistemski čip, kajti to bo prvi bolj razširjen hibridni procesor iz Santa Clare, ki v več kot enem elementu spomni na Applovega M1.

Čeprav je Intel postal malone sinonim za proizvajalca CPUjev, ki se iz generacije v generacijo komaj kaj razlikujejo, pa navdušenci nad področjem vendarle z radovednostjo čakamo na konec letošnjega leta - takrat naj bi namreč prispeli čipi arhitekture Alder Lake, ki bodo temelj družine izdelkov Core 12-te generacije za namizne in prenosne računalnike. Zanimivost alder lakov je, da so hibridni sistemski čipi, ki vsebujejo jedra dveh velikosti: večja, hitra jedra (p-core, za performance) arhitekture Golden Cove in pa manjša, varčnejša jedra (e-core, za efficiency) arhitekture Gracemont. Samo večja podpirajo hyperthreading. Zaenkrat so predvidene tri osrednje konfiguracije, ki bodo temelj za posamezne platforme. Namizni računalniki...

Intel - V Intelu so na dogodku Intel Architecture Day 2021 razkrili nekaj več podrobnosti o prihajajočih grafičnih čipih arhitekture Alchemist, pokazali pa so tudi svojo različico superločljivosti, ki nosi ime XeSS.

Prejšnji teden so v Intelu pognali oglaševalsko mašinerijo v pripravi na lansiranje svojih prvih zmogljivih grafičnih kartic za domače uporabnike. Te bodo nosile ime Intel Arc in prispejo nekje do marca prihodnje leto, prva različica pa bo zgrajena na arhitekturi Alchemist, ki smo jo pred tem poznali pod kodnim imenom DG2. Konec tedna pa je podjetje na strokovno-novinarskem dogodku Intel Architecture Day 2021 ponudilo nekaj več tehničnih detajlov o Alchemistu in lastni izvedbi tehnologije superločljivosti, ki bo očitno zelo pomemben element. Vseh podrobnosti o arhitekturi še vedno ne vemo, ker je do izida še vsaj pol leta in bodo z njimi "po kapljicah" vzdrževali medijsko navzočnost, toda videli smo kar nekaj zanimivosti.

Osnovni element v Intelovih grafičnih čipih je bil...

Intel - Modri procesorski velikan je na dogodku Intel Accelerated prvič nekaj nadrobneje predstavil dejanske proizvodne tehnologije, s katerimi se želi v roku petih let otresti trenutnega zaostanka za konkurenco in vnovič zavladati tako področju proizvodnje računalniških čipov kot tudi trgu samih procesorjev.

Da je Intel konec preteklega desetletja padel v tehnološko luknjo, je že precej obrabljeno dejstvo. Preskok s 14-nanometrskega na 10-nanometrski proizvodni proces se je prav spektakularno ponesrečil, posledice pa bo podjetje čutilo še nekaj časa, saj sta na področju proizvodnje TSMC in Samsung pridobila konkretno, nekajletno prednost, medtem ko pri samih čipih AMD tudi veselo utripa z vzvratnimi lučmi. Poglaviten problem je torej v optimizaciji razvoja proizvodnje in da bi se modri tabor vrnil na pota stare slave, je v preteklih mesecih potegnil nekaj konkretnih potez. S februarjem je na čelo podjetja stopil veteran Pat Gelsinger, ki je v vrnitev prepričal še nekaj preteklih...

Intel - Intelov šef Pat Gelsinger je obelodanil nov strateški načrt proizvodnje polprevodnikov, tako kar se tiče Intelovih tovarn kot čipovnih dizajnov. Nova strategija namreč cilja na večjo prilagodljivost kot doslej, s čimer bo velikan na eni strani elegantneje ponujal svoje proizvodne kapacitete zunanjim partnerjem, na drugi pa tudi sam uporabljal linije drugih podjetij.

Intel se je zadnja leta v novicah pretežno pojavljal zaradi križevega pota njihove 10-nanometrske proizvodnje, pa ranljivosti, kot sta Spectre in Meltdown, ter Applove košarice; medtem pa ga je AMD prehiteval po desni. Toda firme takega kova se ne spodnese tako zlahka in da se odločno pripravlja strategija vrnitve na pota stare slave, je bilo prvič začutiti januarja, ko so objavili, da bo s februarjem na čelo stopil priljubljeni Intelov veteran - predvsem pa inženir - Pat Gelsinger. Možakar je pred dnevi v prezentaciji Engineering the Future prvič predstavil spremembe krovne usmeritve Intelove politike glede...