Intel najavil namizniške procesorje Core Ultra 200S

Intel - Pri Intelu so pokazali težko pričakovano prvo namizniško različico svojih najmodernejših procesorskih arhitektur, serijo Core Ultra 200S, na podlagi arhitekture Arrow Lake. Izdelki prispejo konec tega meseca.

Intel je svojo prelomno doktrino sestave procesorjev v obliki tehnologije Meteor Lake doslej v prenosniških napravah uporabil že dvakrat; poleg uvodnih meteor lakov smo pred kratkim dobili tudi drugo inkarnacijo za mobilne naprave, Lunar Lake. Uporabniki podmiznih škatel pa so se načakali in bodo prve čipe takšne sorte prejeli šele 24. oktobra, v obliki družine Core Ultra 200S, oziroma arhitekture Arrow Lake-S. Okoli nje smo videli ogromno ugibanj, na koncu pa je zadeva po pričakovanjih nekakšen križanec obeh že obstoječih različic te tehnologije.

Natančneje: iz Meteor Laka pobere zasnovo z mnogo različnimi čipleti (tiles), pa tudi grafično vezje in NPU, medtem ko iz Lunar Laka pridejo novejša računska jedra. Arrow Lake tako sestavljajo štiri različne vrste čipletov, ki jih vse izdelujejo v TSMCju. Računski čiplet z jedri nastaja v procesu N3, grafični v procesu N5, nakar sta tu še SoC čiplet z enoto NPU in dekodiranjem videa ter vhodno-izhodni čiplet s krmilniki za pomnilnik; oba zadnja izdelujejo v 6-nm procesu. Intel tako sam proizvaja zgolj podlago za čiplete, oziroma temeljni tile, se pravi "spodnje nadstropje" v dvonivojskem pakiranju tehnologije Foveros.

P-jedra Lion Cove in E-jedra Skymont smo spoznali že pri Lunar Laku. Glavni značilnosti prvih sta usmerjenost v varčnost in pa dejstvo, da ne podpirajo več hyperthreadinga. Slednje so si lahko privoščili predvsem zato, ker je varčnejših skymontov v čipu toliko, da z večnitnostjo v splošnem ni težav, saj so nova E-jedra precej zmogljivejša kot prej in v bistvu najbolj zaslužna za okoli 10-odstotno povečanje zmogljivosti glede na prejšnjo generacijo, ki jo oglašujejo. Po drugi plati sta tako GPU kot NPU starejše generacije, se pravi grafično vezje arhitekture Alchemist in NPU tretje generacije. V obeh primerih so snovalci očitno presodili, da bodo uporabniki procesorje spregli z zmogljivimi grafičnimi karticami, zato močnejše vdelane enote niso smiselne.

Na štartu bomo dobili pet čipov; najmočnejši Core Ultra 9 285K ima konfiguracijo 8P+16E, se pravi enako kot 14. generacija - nasploh tako konfiguracije kot cene precej sledijo pretekli seriji izdelkov Core. Ob omenjenem pospešku v višini okoli desetih odstotkov v podjetju izpostavljajo predvsem varčnost, saj naj bi novi čipi potrošili kar okoli 30 odstotkov manj energije. Poraba je resnično ena od hib Intelovih izdelkov vse od nastopa heterogene sestave z dvema različnima vrstama jeder v arhitekturi Alder Lake in videti je, da so inženirji izziv naposled presegli. Toda hkrati to sproža vprašanja glede surove zmogljivosti, ki je v namizniških delovnih postajah in igričarskih mašinah pomembnejša kot v prenosnih napravah. Zaenkrat lahko upravičeno slutimo, da se novinci tu ne bodo preveč dobro izkazali, toda Intelu je v uteho lahko to, da so podoben obrat v smeri varčnosti z aktualno generacijo napravili tudi pri AMDju.

Skladno z novo tehnologijo prispe tudi novo podnožje, LGA1851, in čipovja serije 800. Za štart so najavili različico za zgornji del trga, Z890, ki je brez pretresljivih novosti, nemara z izjemo dejstva, da je krmilnik za dva vhoda Thunderbolt 4 sedaj dejansko vdelan v čipovje. Vsi največji proizvajalci so že najavili nove linije matičnih plošč na tej osnovi, pa tudi s hlajenjem ne bi smelo biti težav, saj je videti, da je mnogo rešitev za LGA1700 kompatibilnih z novim podnožjem.