Microsoft - Pri Microsoftu so na konferenci Ignite 23 v Seattlu pokazali svoja prva čipa, v celoti oblikovana znotraj podjetja, ki sta namenjena njihovemu oblaku Azure in ju zaenkrat ne nameravajo tržiti.

S skokovitim razvojem in širjenjem storitev v oblaku so strežniške farme, ki predstavljajo njihovo tehnično hrbtenico, postale ogromni, kompleksni sistemi. Največji ponudniki zato že nekaj časa z namero optimizacij uvajajo vse več lastnih strojnih rešitev, kot so denimo Amazonovi procesorji Graviton. Z eksplozijo generativnih algoritmov in velikih jezikovnih modelov se je potreba po specializirani strojni opremi še povečala, saj v Nvidii ne uspejo dobaviti vseh naprav, ki jih za pospeševanje strojnega učenja potrebujejo njihove stranke - OpenAI naj bi zgolj za lansiranje ChatGPTja potreboval 30.000 čipov A100. Zato zeleni pospeševalci strojne pameti na Ebayu dosegajo astronomske zneske, podjetje pa nenehno beleži rast prihodkov. V Redmondu so zato pljunili v roke in oblikovali dva čipa za...

Nvidia - Pri Nvidii so najavili čip H200 za superračunalnike, ki pa je v bistvu zgolj predhodnik, povezan s prihajajočim pomnilnikom HBM3E.

Na avgustovskem Siggraphu je Nvidia predstavila različico čipa GH200, povezanega s pomnilnikom HBM3E, ki naj bi dosegal prepustnost nad 9 Gb/s na pin, oziroma približno za polovico več kot HBM3. Ker so čipi GH združki Armovih CPU jeder Grace in GPGPU jeder Hopper, je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo podjetje pokazalo še "običajne" GPGPU različice čipov H100, torej navadnih hopperjev. To so storili v ponedeljek na superračunalniški konferenci SC23. Čeprav bodo računska vezja osveženega čipa enaka kot v H100, je vendarle dobil naziv H200; nemara zato, ker je v njem prižganih vseh 6 krmilnikov HBM pomnilnika, medtem ko je v H100 en ugasnjen. To pomeni, da bodo za H200 namenjeni izbrani (binned) čipi, saj proizvodni izkoristek ni posebej visok. V končni fazi to pomeni 141 GB pomnilnika HBM3E s skupno pasovno širino 4,8 TB/s, medtem ko končni pribitek k...

AnandTech - Pri AMDju so predstavili dva nova člana procesorske družine Ryzen 7040U, ki nosita tudi varčnejša jedra Zen 4c, s čimer podjetje stopa na pot heterogenega dizajna, podobno kot Intel.

Heterogena sestava CPUjev se vztrajno seli s področja telefonov tudi na računalniškega. Kombinacija zmogljivih P-jeder in varčnih E-jeder je osnova Intelovih arhitektur od Alder Laka dalje, letos pa je takšna manjša jedra lansiral tudi AMD. Toda premisa rdečih je bila doslej vendarle malo drugačna; medtem ko so pri Intelu povzeli zamisel Armovih čipov, so v AMDju manjša jedra namenili strežniškemu sektorju, in sicer z argumentacijo, da jih tako preprosto lahko več zbašejo na manjše pakiranje, kar je zelo pomembno denimo pri oblačnih storitvah, kjer morajo strežniki pokriti ogromno hkratnih zahtevkov. Varčnejša jedra Zen 4c smo tako najprej videli junija v družini Epycov Bergamo, pa nato še septembra v Epycih serije Siena, kjer imajo spet malo drugačno nalogo, namreč manjšo porabo energije. Jedra Zen...

AMD - Pri AMDju so delno popolnili družino strežniških procesorjev EPYC 4 z dvema specializiranima linijama, obenem pa širijo serijo pospeševalnikov strojnega učenja MI300.

Eksplozija generativnih algoritmov in velikih jezikovnih modelov je proti nebu pognala tudi zaslužek podjetij, ki zagotavljajo strojno hrbtenico dejavnosti, kot je nedavno pokazala Nvidia z vnovičnimi rekordnimi številkami. Zato je logično, da je bila AMDjeva poletna predstavitev novosti za podatkovne centre v mnogočem osrediščena okoli vprašanja, kako se bo procesorski velikan čim bolj uspešno zajedel v pogačo, ki vzhaja na AI-noriji. Oziroma - kako bo tekmoval z Nvidio. Seveda takšne strategije ne nastanejo iz danes na jutri in odgovore na vprašanja tega tržišča so okvirno zastavili že leta nazaj, zato je prireditev v bistvu minila v znamenju izpolnjevanja preteklih obljub, pa tudi z nekaj (manjšimi) presenečenji.



Tako smo že lanskega novembra, ob lansiranju družine strežniških procesorjev EPYC 4, vedeli, da...

AMD - Pri AMDju so na tržišče poslali četrto generacijo strežniških procesorjev EPYC, na podlagi arhitekture Zen 4, pri kateri imajo najmočnejši člani precej višje število jeder tako od namizniških bratrancev ryzenov 7000 kakor od modelov prejšnje generacije.

Četrta generacija centralnih procesorjev EPYC za strežniške naloge nosi kodno ime Genoa in v osnovi stoji na podobnih temeljih kot namizniški sorodniki Ryzen 7000: prehodu na TSMCjev 5-nanometrski proizvodni način pri računskih čipletih in 6-nanometrskega pri čipletu z vhodno-izhodnimi vezji; pa na novi platformi - SP5, ki prinaša PCIe 5.0, pomnilnik DDR5 in podobno. Tudi računski čipleti so praktično enaki, s po osmimi jedri, ki si delijo 32 MB predpomnilnika L3. Toda izboljšava proizvodnje je pri Epycih obenem omogočila tudi znatno rast števila jeder: najmočnejši model na spisku jih nosi 96 (torej 192 niti), se pravi 12 čipletov, oziroma za polovico več kot najmočnejši modeli prejšnje generacije. To je pomembno tudi v luči...

AMD - V AMDju so v prezentaciji za vlagatelje razgrnili krovne načrte s svojimi družinami čipov za približno dve leti vnaprej. CPU arhitekturi Zen 4 bo seveda sledila petica, več podrobnosti pa vemo tudi o grafičnih arhitekturah RDNA in CDNA.

Na dogodkih Financial Analyst Day pri AMDju običajno postrežejo s podatki, po katerih se vlagatelji lahko približno orientirajo, kam pluje podjetje v tehničnem smislu. To pomeni vejitve družin njihovih čipov, skupaj z rabo različnih tehnologij in proizvodnih procesov, toda še vedno na precej površinski ravni. Tokrat so se lotili praktično vseh svojih naprav, začenši z osrednjimi procesorji. Po Computexu pred slabim mesecem dni vemo, da proti koncu leta prispe družina Zen 4, pri kateri bodo spričo prehoda na 5-nanometrski proizvodni proces ciljali na razmeroma visoke frekvence tudi prek 5,5 GHz. Tokrat so povedali, da naj bi izboljšave v sami arhitekturi prav tako prinesle slabih 10% pribitka k zmogljivosti, kar naj bi na koncu prineslo prek 15%...

AMD - Včeraj so pri AMDju splovili še strežniško linijo procesorjev na arhitekturi Zen3, Epyce tretje generacije. Pod pokrovom so novosti bolj ali manj pričakovane, a že s tem gre za zelo hitre čipe, podjetje pa bo z njimi najverjetneje še bolj zarezalo v Intelov delež v strežniškem segmentu.

Še preden je včeraj Lisa Su stopila na oder in predstavila tretjo generacijo AMDjevih strežniških procesorjev EPYC, s kodnim imenom Milan, smo približno vedeli, kaj prinašajo. Že lansko jesen smo namreč dobili prvo dozo arhitekture Zen3, namizniške čipe Ryzen 5000, in strežniške inačice tamkajšnjemu napredku sledijo precej zvesto. V prvi vrsti to pomeni 19% višjo zmogljivost na urin cikel, ki je posledica več dejavnikov. Na primer predelanih čipletov, iz katerih je sestavljen procesor - osem jeder v čipletu je sedaj enakovredno povezanih z 32 megabajti predpomnilnika L3, medtem ko so bili v Zen2 razdeljeni na dva core complexa. Preostale specifikacije tako niso presenetljive in na papirju močno...

Slo-Tech - AMD je predstavil naslednjo generacijo izdelkov iz svoje linije grafičnih čipov za splošno računanje Instinct, MI100, ki je prva na temelju arhitekture CDNA. Tudi Nvidia je po le šestih mesecih prenovila Ampere A100 in naznanila implementacijo v obliki delovne postaje, DGX Station A100.

Medtem ko ima AMDjeva grafična arhitekturna paradigma za poganjanje iger naziv RDNA(2), se tista za GPGPU imenuje CDNA in jo je podjetje predstavilo letošnjega marca. Gre za prve rešitve za compute na temelju arhitekture Navi, s katerimi želi AMD mešati štrene Nvidiji tudi v superračunalnikih. Zeleni so spričo razširjenosti Tesel in priljubljenosti ter optimiziranosti programske platforme CUDA tam zelo dobro vkopani, toda dejavnik, na katerega se AMD lahko opre, je tudi tu uspeh njihovih strežniških procesorjev EPYC, kar je dobro vidno v novi generaciji GPGPU čipov, Instinct MI100. Ena od njenih odlik je denimo raba druge generacije vodila Infinity Fabric, ki MI100 omogoča elegantno delitev...

AnandTech - AMD je lansiral še težko pričakovano strežniško vejo procesorjev na arhitekturi Zen 2 - serijo Epyc 2, poznano tudi pod kodnim imenom Rome. Po prvih testih sodeč gre za enega največjih preobratov na področju računalniških čipov, kar smo jih kdaj videli, saj prišleki gladko posekajo konkurenčne Xeone tako v surovi hitrosti kot električni porabi in ceni - za nemajhne vrednosti.

Ko so prejšnji mesec prispeli procesorji za domačo rabo Ryzen 3000, se je rdeči tabor lahko veselil, kajti Intelu so z njimi v obraz vrgli precej trdo rokavico. Toda ta sektor v računalništvu že lep čas ni več najpomembnejši, saj padajoča prodaja osebnih računalnikov na eni strani in pa selitev vse večjega dela ITja v oblak pomenita, da so strežniški čipi področje,...