BBC - V Franciji je začel veljati zakon, ki prepoveduje kratke polete, če obstaja hitra alternativa z vlakom. Čeprav kritiki ukrepa ne pričakujejo opaznega učinka, gre za pomembno sporočilo v boju zoper podnebne spremembe in pri zniževanju emisij ogljikovega dioksida. Zakon je bil sprejet že predlani, sedaj pa se začenja uporabljati.

Notranji leti med mesti, ki jih povezujejo hitri vlaki in zato čas potovanja traja manj kot poltretjo uro, ne bodo več možni. To med drugim pomeni, da se ne bo več letelo iz Pariza v Nantes, Lyon ali Bordeaux. Praktičnih vplivov ne bo veliko, ker Francozi za tovrstne razdalje že sedaj radi uporabijo vlak. Leti med omenjenimi mesti pa ostajajo kot povezovalni leti, torej če ima potnik potem še kakšno povezavo. Prav zato ni pričakovati bistvenega znižanja emisij ogljikovega dioksida. Tako pravi tudi Laurent Donceel, vodja skupine Airlines for Europe.

Prvotni načrti so bili sicer še bolj smeli. Francoska vlada je želela časovno mejo postaviti na štiri ure, a...

Slo-Tech - Evropska komisija je sprejela izvedbeni sklep, s katerim je francoski ukrep prepovedi kratkih notranjih letov razglasila za skladen s členom 20(1) Uredbe (ES) št. 1008/2008. Tovrstna omejitev uveljavljanja prometnih pravic ni v neskladju z evropskim pravnim redom, kar sta neuspešno zatrjevala dva pritožnika, in sicer letališča in letalski prevozniki.

Francija je namreč sprejela zakonodajo, ki prepoveduje storitve rednega javnega potnega zračnega prevoza, če med istimi točkami obstaja železniška povezava, ki omogoča potovanje v dveh urah in pol ali hitreje. Ta mora biti direktna, večkrat dnevno, s sprejemljivimi voznimi redi in omogočati vsaj osemurno prisotnost na enem kraju med dnevom. Taki primeri so letalske povezave med letališčem Pariz-Orly in Bordeauxom, Nantesom in Lyonom. V nekaterih primerih prepoved ne velja navkljub hitrejši povezavi, ker je vozni red neustrezen (tak primer je Lyon-Marseille). Francija je odločitev sprejela zaradi zniževanje emisij ogljikovega dioksida...

Fortune - Mounir Mahjoubi, nekdanji francoski minister za digitalizacijo, zdaj pa poslanec socialistov v nacionalnem parlamentu, je napovedal vložitev amandmaja k zakonu o proračunu, s katerim bi velikim tehnološkim podjetjem naložili razkritje dejanske višine dobička, ustvarjenega na tleh Francije. V nasprotnem primeru, je še dodal Mahjoubi, bo država pobrala le približno polovico predvidenega digitalnega davka. Ob vpeljavi davka so veljale ocene, da bi se iz tega naslova v proračun letos nateklo 400, do leta 2022 pa že 650 milijonov evrov.

Znano je, da je Francija je na začetku poletja vpeljala t. i. digitalni davek, 3 odstotno dajatev, ki jo morajo plačevati podjetja z najmanj 750 milijoni globalnega prometa, od tega z najmanj 25 milijoni ustvarjenimi na njenih tleh. Uvedba je zanetila precejšen diplomatski spor med Parizom in Washingtonom, ki je zaradi davka uvedel poseben, Section 301 postopek, ki ameriškemu predsedniku omogoča uvedbo povračilnih ukrepov. Francija sicer zagotavlja, da...

Ars Technica - Ameriški predsednik Donald Trump se je odzval na t. i. digitalni davek, ki ga je nedavno sprejela Francija, minuli petek pa s podpisom v veljavo potrdil tudi še predsednik Macron. Trump je sicer svojemu francoskemu kolegu že prejšnji teden v telefonskem razgovoru izrazil zaskrbljenost zaradi uvedbe davka, v petek pa se je ujezil še na Twitterju: "Če kdo sme obdavčiti ameriška podjetja, potem je to njihova matična država. " In napovedal, da bo "Macronovo neumnost" kaznoval s protiukrepom, obdavčitvijo francoskih vin. Dodal je še, da so po njegovem mnenju ameriška vina tako in tako boljša od francoskih.

Čez nekaj minut je stopil pred novinarje, kjer je nekoliko bolj umirjeno napovedal, da bo protiukrep sprejet v...

Bloombergtax - T.i. digitalni davek, ki ga je nedavno napovedal francoski finančni minister, se že sooča s prvimi preprekami. Chip Harter, visoki uradnik ameriškega finančnega ministrstva je namreč pred pariškim srečanjem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) na temo digitalnih davkov napovedal, da ZDA intenzivno razmišljajo o primernem odzivu na davek, za katerega menijo, da je diskriminatoren do ameriških podjetij.

Po njihovi oceni bi ga bilo mogoče spodbijati v okviru sklenjenih trgovinskih sporazumov in pred organi Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Sam ukrep pa bi po njegovem mnenju bolje izpeljati s širšim mednarodnim dogovorom, sprejetim v okviru OECD. Harter je še poudaril, da bodo ZDA nasprotovale vsakemu takemu davku, ki bi ga sprejela katerakoli posamezna...

Slo-Tech - V Franciji je začel veljati zakon, ki omejuje pošiljanje službene elektronske pošte v popoldanskem času, s čimer želijo zaposlenim zagotoviti pravico do počitka. Zakon, ki je v veljavo stopil včeraj, velja za podjetja z več kot 50 zaposlenimi. Ta bodo morala v svoja interna pravila zapisati določila, da zaposlenim ni treba pošiljati in prejemati službene pošte izven delovnega časa. Natančna definicija bo predmet pogajanj med zaposlenimi in delodajalcem.

Gre za najmanj sporen zakon v reformnem paketu delovne zakonodaje, ki jo je francoski parlament sprejel minulega julija. Za omejitev službene elektronske pošte izven delovnega časa so se odločili, ker pričakovanje, da bodo zaposleni preverjali in odgovarjali na to...

The New York Times - Francija išče načine, kako bi obdavčila Google, Facebook, Amazon in ostale internetne gigante, ki se spretno izmikajo plačevanju davkov na Stari celini. Facebook je lani plačal davek po manj kot 0,3-odstotni stopnji, kar strašno jezi vse države, ne le Francozov. Toda v Evropi je poseben problem enotni trg in razdrobljena nacionalna zakonodaja, ki podjetje omogoča poslovanje iz Irske in...