Računalniški muzej -

Teoretično računalništvo, ki je povezano z več področji matematike in elektrotehnike, se je na Univerzi v Ljubljani začelo razvijati že na začetku šestedesetih. V okviru študija tehniške matematike na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo(FNT), ki se je začel izvajati leta 1961, je bil v učnem načrtu vključen predmet Programiranje. V tem času je bil ustanovljen tudi Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko(IMFM), ki je predstavljal pomembno mesto začetnega razvoja teoretičnega in praktičnega računalništva, predvsem s svojim Računskim centrom, ki je med drugim prevzemal tudi pedagoško in raziskovalno dejavnost. Nekoliko pozneje je profesor in vodja Računskega centra IMFM dr.Tomislav Skubic enosemestrski predmet Programiranje uvedel tudi na Fakulteti za elektrotehniko. Udeležilo se ga je približno 40 študentov, ki so imeli možnost preizkusa krajšega program na takratnem računalniku Zuse Z-23 v Računskem centru. Predmet se je izvajal nekaj let. Do sredine leta 1968 so za študente...

Računalniški muzej -

Razvoj računalništva je do začetka sedemedesetih prekosil celo najbolj optimistične napovedi. Zvrstila se je izredno zgoščena serija tehnoloških inovacij, ki so bile že vsaka zase tako daljnosežne in vplivne, da bi zaslužile naziv revolucija, od tranzistorja do integriranega vezja in nazadnje mikroprocesorja. Elektronski računalniki niso bili več le prestižni pripomočki za izbrane temveč so vse bolj postajali osnovni pogoj za sodobno delovanje in uspešnost tako posameznih organizacij kot celotne družbe. V povezavi z računalništvom in informatiko je industrija mikroelektronike postala temeljna infrastruktura na kateri se je gradil ves nadaljni razvoj, s pojavom prvih mikroprocesorjev pa se je že začela napovedovati naslednja četrta generacija mikroračnalnikov. V domačem računalništvu leto 1971 pravtako predstavlja naslednjo veliko prelomnico po letu 1962, ko smo dobili prvi elektronski računalnik. Pri nas so se v tem času namreč razširili računalniki tretje generacije, ki so že...

Računalniški muzej -

V drugih delih Slovenije so se po letu 1968 zelo uveljavili predvsem najmanjši sistemi iz serije IBM/360. Samo v letih 1968 do 1970 je bilo nameščenih kar 18 sistemov IBM 360/20 in 360/25, kasneje pa še 10 do leta 1972. IBM 360/20 je bil manjši sistem, ki se je začel prodajati leta 1966. Imel je omejen nabor strojnih navodil in zato ni bil popolnoma združljiv z drugimi sistemi serije, ponujal pa je pomnilniške konfiguracije 4-32 KB. Namenjen je bil predvsem tistim organizacijam, ki so želele novejši elektronski sistem za rutinsko knjigovodsko obdelavo podatkov podobno uveljavljenim obdelavam na računskih strojih z možnostjo postopnega prehoda na novejši elektronski sistem. IBM 360/20 je bil prilagojen za branje vnaprej sortiranih kartic s podatki, njihovo sekvenčno procesiranje in izdelovanje poročil, zato je bil tudi večinoma programiran v prilagojenem jeziku RPG(Report program generator), ki je v šestdesetih postal en izmed glavnih programskih jezikov za poslovno uporabo. Vsi...

Računalniški muzej -

V Iskri se je po fiasku z licenčno proizvodnjo računalnikov Zuse Z-23 in neuspešni nabavi elektronskega računskega stroja UNIVAC 1004 za lastne potrebe leta 1966 začelo znova premikati. Sklenili so kooperacijsko in zastopniško pogodbo s podjetjem CDC(Control Data Corporation). V Iskrini tovarni inštrumentov v Horjulu so začeli z izdelavo nekaterih sestavnih delov za njihove računalnike, prevzeli pa so tudi zastopništvo CDC za področje celotne Jugoslavije. Dogovarjali so se za licenčno proizvodnjo enega izmed njihovih manjših računalnikov, vendar projekt takrat ni bil realiziran. CDC je v šestdesetih izdelal vrsto zelo zmogljivih in cenovno ugodnih tranzistorskih računalnikov druge generacije. Računalnik CDC 3100 je imel zmogljivost približno 0.5 MIPS, to je 500.000 navodil v sekundi pri taktu dobrih 400 kHz, računalnik CDC 3300 pa kar 0.8 MIPS pri taktu 800 kHz. To je bilo za ta čas precej zmogljivosti, glede na to da je imel takrat najmočnejši računalnik na svetu CDC 6600...

Računalniški muzej -

Večji premik pri opremljenosti z računalniki se je pri nas zgodil po letu 1964, ko je podjetje Intertrade pridobilo zastopniške pravice za prodajo računalnikov IBM v Jugoslaviji. V nekaj letih so pri nas vzpostavili močno prodajno, podporno, servisno in izobraževalno mrežo. Podjetje je nudilo dobre možnosti za pridobitev znanja, praktičnih izkušenj in nasvetov že pred uvedbo računalnika v podjetju, pogosto pa so Intertrade strokovnjaki uvajali v delo z računalnikom tudi na terenu. V Radovljici je začel 1967 delovati tudi Intertrade Šolski center IBM, kjer se je pred uvedbo računalnika v posameznem podjetju lahko v večjem številu šolal za to potreben kader. Vsak teden so organizirali tečaje s po 30 do 40 udeleženci. Ob ustanovitvi je imel šolski center le eno učilnico, tečaje pa je v tem prvem obdobju do leta 1971 obiskalo kar 3500 udeležencev iz vse države.

Prvi elektronski računalnik, ki ga je Intertrade dobavil v Slovenijo leta 1965, je bi računalnik IBM 1401 v TAM Maribor. IBM...

Računalniški muzej -

V petdesetih se je v elektroniki zgodila resnično daljnosežna revolucija, ki jo je sprožil izum tranzistorja in še posebej njegova nadaljna evolucija. Na podlagi izrazitih prednosti, od miniaturizacije in velikega napredka v zanesljivosti in kompleksnosti rešitev, pa do zmanjšane porabe električne energije in zelo poceni izdelave, so tranzistorji hitro začeli nadomeščati vakuumske elektronke na vseh področjih elektronike, tudi v računalništvu. Novi računalniki druge generacije, ki so se množično pojavili na trgu po letu 1958, so bili veliko bolj zanesljivi in prilagodljivi, predvsem pa so bili manjši, cenejši in torej dostopni precej širšemu krogu uporabnikov. V razvitem svetu so bliskovito začeli nadomeščati prvo generacijo. Tudi v Sloveniji se je v začetku šestdesetih z zamudo začelo razpravljati o nujnosti razvoja in modernizacije računske tehnike, ki je bila še vedno na ravni računskih strojev. Izdelan je bil načrt za vzpostavitev večjega elektronskega centra v okviru Zavoda za...

Računalniški muzej -

Razvoj elektronike in osnovnih elektronskih elementov je do štiridesetih postopno omogočil prehod od elektromehanskih naprav k elektronskim napravam, ki so vse bolj lahko delovale brez kakršnihkoli premikajočih delov(solid state). Med aktivnimi elektronskimi elementi so se sprva razvili žarnicam podobni elementi imenovani vakuumske elektronke. Že kmalu za tem so se na osnovi vakuumskih elektronk na več mestih začeli razvijati prvi digitalni elektronski računalniki. To so bili veliki, težki, potratni in za današnje razmere nezanesljivi računalniki. Številke in podatke so predstavljali na digitalen način, s skupino sunkov oziroma stopenj. Ker imajo elementi elektronike le dve jasno ločeni delovni stopnji, da po elementu tok teče ali ne teče, pa so podatke predstavljali v binarnem številskem sistemu.

Prvi splošno dostopni elektronski računalniki so se na trgu pojavili v začetku petdesetih in so v naslednjih desetih letih v bolj razvitih državah že v veliki meri nadomestili računske...

Računalniški muzej - Na podlagi izvirnih raziskav smo v Računalniškem muzeju pripravili serijo objav iz zgodovine računalništva v Sloveniji. Prispevke o prvih računalnikih pri nas smo obogatili s povezanimi splošnimi temami, ki spremljajo razvoj tehnologije, programiranja in telekomunikacij, ter obravnavajo družbeno pomembne aspekte računalništva kot so na primer uvajanje računalnikov v javno upravo, zdravstvo in znanstveno-raziskovalno dejavnost, pa uvajanje pouka računalništva v šole in začetek študija računalništva. Nismo pa pozabili niti na delo naših znanstvenikov in inženirjev in njihove prve poskuse lastne izgradnje računalniških sistemov ter začetke serijske proizvodnje računalnikov pri nas.

O programiranju na računskih strojih si bolj podrobno lahko preberete na strani računalniškega muzeja.

V tokratni objavi smo se še za trenutek ustavili pri računskih strojih in smo namenili nekaj pozornosti programiranju teh naprav, še posebej programiranju pri nas najbolj razširjenih računskih strojev IBM...

Računalniški muzej - Na podlagi izvirnih raziskav smo v Računalniškem muzeju pripravili serijo objav iz zgodovine računalništva v Sloveniji. Prispevke o prvih računalnikih pri nas smo obogatili s povezanimi splošnimi temami, ki spremljajo razvoj tehnologije, programiranja in telekomunikacij, ter obravnavajo družbeno pomembne aspekte računalništva kot so na primer uvajanje računalnikov v javno upravo, zdravstvo in znanstveno-raziskovalno dejavnost, pa uvajanje pouka računalništva v šole in začetek študija računalništva. Nismo pa pozabili niti na delo naših znanstvenikov in inženirjev in njihove prve poskuse lastne izgradnje računalniških sistemov ter začetke serijske proizvodnje računalnikov pri nas.

O prvih računskih strojih v našem gospodarstvu si bolj podrobno lahko preberete na strani računalniškega muzeja

V tokratni objavi obravnavamo pionirje uvajanja obdelave podatkov med našimi podjetji. Izziv so prva sprejela naša najbolj uspešna podjetja iz vse države, postopno pa je največja koncentracija...

Računalniški muzej - Na podlagi izvirnih raziskav smo v Računalniškem muzeju pripravili serijo objav iz zgodovine računalništva v Sloveniji. Prispevke o prvih računalnikih pri nas smo obogatili s povezanimi splošnimi temami, ki spremljajo razvoj tehnologije, programiranja in telekomunikacij, ter obravnavajo družbeno pomembne aspekte računalništva kot so na primer uvajanje računalnikov v javno upravo, zdravstvo in znanstveno-raziskovalno dejavnost, pa uvajanje pouka računalništva v šole in začetek študija računalništva. Nismo pa pozabili niti na delo naših znanstvenikov in inženirjev in njihove prve poskuse lastne izgradnje računalniških sistemov ter začetke serijske proizvodnje računalnikov pri nas.

O prvih računskih strojih v javnih ustanovah pri nas si bolj podrobno lahko preberete na strani računalniškega muzeja.

S tokratno objavo usmerjamo pogled v štirideseta in petdeseta, na tehnologijo računskih strojev in z njimi povezano avtomatsko obdelavo podatkov na principu luknjanih kartic. Ta kot...

Slo-Tech - Saj ni res, pa je: tudi Slovenija je dobila čisto pravi računalniški muzej!
Korenine muzeja segajo v zlate čase Kiberpipe, v leto 2004. Od takrat so njegovi prostovoljci in prijatelji muzeja donirali in zbrali najbogatejšo zbirko informacijske dediščine v Sloveniji. Ta šteje že preko 6500 primerkov strojne in programske opreme, računalniške literature in revij pa tudi zabeležene ustne zgodovine. Danes ima muzej lastne, na novo prenovljene prostore na 700 m2 v treh etažah.



V kolikor kanite pogledati čudesa digitalne preteklosti je pravi naslov Celovška cesta 111 zraven Kina Šiška. Zaenkrat je za obiskovalce odprt vsak četrtek in petek 15-21h ter ob sobotah 9-15h. Tam lahko v živo raziskujete in uporabljate staro programsko opremo, kjer ne smete zamuditi rekonstrukcije klicnega dial-up interneta in surfanja po arhivskih spletnih straneh prek Netscape Navigatorja in ustvarjanja ASCII arta na kultnem slovenskem terminalu Paka 3000. Skupaj z uradno otvoritvijo 18. junija je v svojo...

Science - Raziskovalci iz Hefeja so za Googlovimi drugi na svetu, ki so s kvantnim računskim strojem rešili problem, za katerega bi klasičen računalnik potreboval nepraktično veliko časa. Njihov samosvoj pristop z optično napravo po eni plati pomeni trdnejši primer kvantne prednosti od Googlovega, toda hkrati je verjetno bolj oddaljen od praktične rabe.

Kvantni računalniki obljubljajo, da bodo pri nekaterih sortah problemov močno prekašali klasične in izvajali operacije, za katere bi današnji superračunalniki potrebovali več časa, kot pa je staro vesolje. Toda na tej stopnji še nismo, razlog pa leži v tehnični zapletenosti. Kvantni računski stroji za osnovno enoto informacije uporabljajo kubit (kvantni bit), ki je med preračunavanjem v kvantni superpoziciji stanj 0 in 1. Fizična implementacija kubitov še ni dorečena, kajti inženirji se soočajo z vrsto problemov, kot so motnje, ki sesujejo superpozicijo, kakor hitro imamo na kupu več kot nekaj deset kubitov. Toda zmogljivost takšnega...

Axios - IonQ in Honeywell sta naznanila novo generacijo svojih kvantnih računalnikov na podlagi tehnologije ujetih ionov, z nekajkrat povečanim kvantnim volumnom glede na lansko leto. Novo generacijo kvantnega simulatorja imajo tudi pri D-Wavu, medtem ko so v IBMu začrtali časovnico do prek tisočkubitnega stroja v letu 2023.

Trenutno uradne rekorde v razvoju kvantnih računalnikov še vedno držijo stroji na osnovi transmonov, kjer so fizična reprezentacija kubitov superprevodne zanke. Po tej poti gredo v Googlu, IBMu, Rigettiju in še nekaterih vidnih igralcih s tega področja, za jakostno lestvico pa najraje uporabljajo število delujočih kubitov v napravi. Toda transmoni so močno občutljivi na motnje, zato je takšna postavka varljiva. Nemajhen del kubitov je namreč potrebno nameniti popravljanju napak, obenem pa zmogljivost niža tudi omejeno število možnih povezav med njimi, kar krni kompleksnost algoritmov, ki jih je mogoče za takšen računalnik spisati. Zato so v IBMu pred tremi leti...

Slo-Tech - IBM bo prihodnji mesec skozi svoj oblak ponudil dostop do kvantnega računalnika s 53 kubiti, kar bo najmočnejša naprava te sorte, na voljo navadnim uporabnikom.

Kvantni računalniki so še vedno v fazi razvoja, ko šele odkrivamo, katere sorte strojne in programske arhitekture bodo za praktično rabo najprimernejše, zato je koristno, če ima dostop do eksperimentov čim širši krog raziskovalcev. Pri slednjem brez dvoma prednjači IBM, ki že od leta 2016 ponuja dostop do svojih kvantnih računskih strojev skozi oblak. Doslej ga je izkoristilo že 150 tisoč registriranih uporabnikov, ki so na desetih napravah izvedli 14 milijonov eksperimentov.

Najmočnejši kvantni računalniki, ki so tod trenutno na razpolago, imajo 20 kubitov, že prihodnji mesec pa se lahko nadejamo veliko močnejšega stroja, s 53 kubiti. Podjetje je namreč v New Yorku odprlo novo izpostavo svojega kvantnega računskega centra, s pomočjo katere bo repertoar naprav, namenjenih oblaku, razširilo na štirinajst. To je sicer zgolj...