Slo-Tech - ASML je včeraj objavil poslovne rezultate minulega četrtletja, ki so presegli pričakovanja. Nizozemski proizvajalec strojev za izdelavo čipov je ustvaril 6,24 milijarde evrov prihodkov in 1,58 milijarde evrov dobička, kar je več od pričakovanj analitikov. Še bolj pomembna količina so naročila (net bookings), ki so dosegla 5,6 milijarde evrov, kar je 24 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.

Še lani je ASML leto 2024 označeval kot prehodno, ko se bo povpraševanje po težkem letu 2023 začelo povečevati. Nato je naprej presenetila umetna inteligenca, ki je povečala povpraševanje tudi po ASML-jevih strojih, nato pa še ameriško-kitajski trgovinski spor. ASML že sedaj na Kitajsko ne sme prodajati najnovejših strojev, kar predstavlja veliko tveganje, saj v tej državi ustvarijo polovico prihodkov.

Da so investitorji včeraj bežali od ASML, ki je izgubil 11 odstotkov, pa je odgovorna ameriška politika. Bidnova administracija je sporočila, da razmišljajo o zaostritvi omejitev za trgovanje...

Heise - Nizozemski proizvajalec strojev za proizvodnjo čipov, ASML, ki je v tem pogledu edinstven, ker konkurenčnih izdelkov ni, lahko le še letos neomejeno prodaja svoje izdelke kitajskim podjetjem, kakršno je SMIC. Poslovni rezultati za minulo četrtletje kažejo, da je poslovanje povsem povprečno, a s pomembno podrobnostjo. Prodaja na Kitajsko je dosegla že polovico vsega prometa, saj kitajska podjetja množično kupujejo izdelke pred potekom roka.

V številkah to pomeni, da so kitajski kupci ustvarili 2,44 milijarde evrov prometa od 5,31 milijarde evrov prodaje. Še poldrugo milijardo pa je ASML zaslužil z vzdrževanjem svojih strojev pri obstoječih strankah. Skupno so ustvarili 1,9 milijarde dolarjev dobička, kar je primerljivo s prejšnjim kvartalom.

Delež kitajskih strank pa se je letos pošesteril. V prvem kvartalu je znašal osem odstotkov, v drugem že 24 odstotkov, v minulem pa 46 odstotkov. Finančni direktor Roger Dassen je dejal, da to ni presenetljivo, saj gre večinoma za naročila iz...

Slo-Tech - Japonska se je pridružila ZDA in Nizozemski ter takisto uvedla omejitve izvoza tehnologije za proizvodnjo polprevodniških čipov na Kitajsko. Omejili bodo izvoz 23 vrst opreme, kar bo začelo veljati julija letos. Omejitve formalno ne bodo uperjene proti Kitajski, temveč bodo veljale za vse države, ki nimajo ustreznih varnostnih mehanizmov po japonski oceni.

Za 42 držav, med njimi EU, ZDA, Južno Korejo, Singapur in Tajvan, Japonska šteje, da imajo ustrezne izvozne kontrole. Za izvoz v ostale države pa bo po novem potrebno posebno dovoljenje japonskega ministrstva za trgovino. Uradno želi Japonska s tem preprečiti, da bi se tehnologija uporabljala v vojaške namene. Minister Yasutoshi Nishimura je dejal, da s tem izpolnjujejo svoje mednarodne obveznosti in prispevajo k miru.

V praksi bo ukrep najbolj vplival na Kitajsko. ZDA so že oktobra lani omejile izvoz čipov in opreme za njihovo proizvodnjo na Kitajsko, marca pa je podobne ukrepe uvedla tudi Nizozemska. Na Nizozemskem je...

Slo-Tech - Medtem ko ZDA in Kitajska bijeta trgovinsko vojno, v kateri imajo ZDA na področju polprevodniške tehnologije občutno prednost, se v javnosti bolj malo omenja najpomembnejše evropsko podjetje iz te branže. Nizozemski ASML je vodilni proizvajalec opreme za proizvodnjo čipov, brez katere ne bi bilo modernih čipov v 7-nm ali 5-nm tehnologiji. Za zdaj ASML uspešno krmari med velesilama, saj je v zadnjem četrtletju celo preseglo pričakovanja in ustvarilo 5,8 milijarde evrov prihodkov ob bruto marži 51,8 odstotka. V letu 2022 načrtujejo 21,1 milijarde dolarjev prihodkov in 50-odstotno bruto maržo.

Povpraševanje po njihovih proizvodih je še vedno visoko, največja stranka pa ostaja TSMC. ASML ima tržno kapitalizacijo 170 milijard evrov in se z omejitvami pri prodaji opreme sooča od leta 2019. Tedaj so želeli svoje najnovejše stroje za proizvodnjo čipov v ekstremnem UV (EUV) prodajati tudi na Kitajsko, a so nizozemske oblasti prikimale ameriški administraciji in posel ustavile. Odslej ASML...

Slo-Tech - Zaradi pomanjkanja čipov številni segmenti industrij že več mesecev ječijo, po začetku spopadov v Ukrajini pa se utegne situacija še zaostriti. Ukrajina in Rusija sta vodilni dobaviteljici neona in paladija, ki se uporabljata pri proizvodnji polprevodniških čipov. V Beli hiši so že v začetku meseca posvarili pred možnimi prekinitvami dobavnih verig, če bi izbruhnila vojna. Za zdaj težav še ni, a se lahko to hitro spremeni.

ZDA praktično ves neon uvozijo iz Ukrajine in Rusije. Dobava iz prve bi se lahko ustavila zaradi vojne in zapiranja tovarn, Rusija pa bi lahko v odgovoru na sankcije omejila izvoz. Neon nastaja kot stranski produkt pri proizvodnji jekla, tehnični neon pa potem Rusija izvaža v Ukrajino, kjer ga prečistijo za uporabo v polprevodniški industriji. Ko je Rusija leta 2014 anektirala Krim, je cena neona poskočila za 600 odstotkov. Neon je potreben v laserjih (ArF), ki se uporabljajo pri proizvodnji čipov.

Druga težava je paladij, kjer sta glavni proizvajalki Rusija in...

AnandTech - Intel je napovedal izgradnjo dveh novih tovarn za proizvodnjo čipov, ki bosta začeli obratovati leta 2025. Postavili jih bodo na novi lokaciji v zvezni državi Ohio, kar bo prva nova lokacija za Intel v zadnjih 40 letih. Že lani je Intel napovedal tudi postavitev dveh novih tovarn na svoji lokaciji v Arizoni.

V Ohiu je na 400 hektarjih velikem zemljišču prostora za skupno osem tovarn. Izgradnja prvih dveh, ki se bo začela letos, bo stala 20 milijard dolarjev. V njih bodo proizvajali tako čipe za lastne potrebe kot tudi za stranke Intel Foundry Services. Tako velik obrat bo po eni strani potreboval tudi ustrezno izobražene zaposlene, zaradi česar je Intel napovedal 100 milijonov dolarjev vložka v izobraževalni sektor, po drugi strani pa bo ustvaril veliko dela za podizvajalce in dobavitelje. Intel ni razkril, po katerem postopku bo tekla proizvodnja v novih tovarnah. Dejali so le, da po najnovejšem, torej lahko pričakujemo Intel 18A (to je štiri generacije naprej od trenutno...

Bloomberg - Evropska unija ugotavlja, da je pri proizvodnji polprevodniških čipov skoraj popolnoma odvisna od ZDA in Azije, zato razmišlja o tovarni v Evropi. EU želi na domačih tleh imeti napreden proizvodni obrat, ki bi bil sposoben izdelovati čipe v manj kot 10-nanometrski tehnologiji. Da bi to uspelo, želijo pritegniti tudi globalne igralce, kot sta tajvanski TSMC in korejski Samsung.

Minuli mesec smo pisali, da na trgu čipov za avtomobile vlada hudo pomanjkanje, kar ni edini tovrstni primer. Čeprav bo konkretni primer slej ko prej rešen, se Evropa čedalje bolj zaveda problematične odvisnosti od tajvanskih, ameriških in drugih proizvajalcev. Zato si Evropska komisija pod taktirko komisarja za industrijo Thierryja Bretona prizadeva da gradnjo nove ali posodobitev kakšne že obstoječe tovarne v EU. Projekt je še v fazi planiranja, saj se EU še ni odločila, na kakšen način želi ta cilj doseči. So pa že lani dejali, da je dolgoročni cilj v EU proizvesti vsaj petino čipov in mikroprocesorjev...

Slo-Tech - Na simpoziju SIPE za napredno litografijo, ki poteka v San Joséju v Kaliforniji, smo videli obrise prihodnosti, ki bo prinesla izdelavo čipov z EUV (extreme ultraviolet lithography). Pri nadaljnjem krčenju električnih elementov namreč trenutni načini izdelave tiskanih vezij ne bodo več uporabni, zato proizvajalci že več let intenzivno razvijajo EUV. TSMC in Globalfoundries sta že pred štirimi leti napovedala, da bodo okrog leta 2015 EUV pripeljali do komercialne uporabe, in čeprav jim to še ni povsem uspelo, so blizu.

Podjetje ASML, ki je največji proizvajalec naprav za EUV, je sporočilo, da je njihova velika stranka TSMC uspela presvetliti 1000 rezin v 24 urah, kar je pomemben mejnik pri razvoju EUV. Ta sicer že deluje, a je metoda prepočasna. Lani so...