Slo-Tech - V preteklem letu je Evropska unija 11 odstotkov svojih potreb po električni energiji pokrila s sončno energijo, medtem ko je bil prispevek termoelektrarn na premog 10 odstotkov, so izračunali v podjetju Ember. Zmanjšala se je tudi odvisnost od zemeljskega plina, ki je prispeval 16 odstotkov.

Izrazito sta se povečala tudi prispevka hidroelektrarn in vetrnih elektrarn. Največji delež je premog predstavljal leta 2003, v naslednjih dveh desetletjih pa se je ta proizvodnja znižala za dve tretjini. V večini držav je delež premoga zanemarljiv, pomembni izjemi pa sta Nemčija in Poljska, kjer pa poraba premoga takisto pada.

Sončna energija in vetrna energija zlagoma pridobivata iz leta v leto, jedrske elektrarne in hidroelektrarne pa so nadaljevale povratek po katastrofalnem letu 2022, ko so suša in remonti v Franciji močno oklestili njihovo proizvodnjo.

Zanimivo je, da je lani Evropa prejela manj sončnega obsevanja kot leta 2023, a je zaradi izgradnje novih kapacitet proizvodnja kljub...

Slo-Tech - Francija je v minulem letu več kot 95 odstotkov električne energije proizvedla brezogljično, kar je največ doslej. K temu so največ prispevale jedrske elektrarne in hidroelektrarne. Francija je lani proizvedla 536,5 TWh električne energije, od česar so izvozili 89 TWh, kar je skoraj dvakrat več kot leto pred tem. Večji izvoz je omogočila šibka domača poraba, ker je gospodarstvo raslo počasneje od pričakovanj.

Jedrske elektrarne v Franciji so lani proizvedle dobrih 350 TWh električne energije, kar je več kot v letih 2022 in 2023, a še vedno manj kot pred desetletjem. Obnovljivi viri energije so ustvarili 148 TWh oziroma 28 odstotkov električne energije. Posebej produktivne so bile hidroelektrarne, saj je bilo minulo leto v Franciji bolj deževno od povprečja. Sončne elektrarne so prispeval 4,3 odstotka, s čimer so prehitele plinske elektrarne in termoelektrarne. Iz fosilnih goriv so pridobili najmanj energije v zadnjega pol stoletja (od konca 50. let).

Stare amortizirane francoske...

Slo-Tech - Ameriški raziskovalci so ugotovili, da je eden izmed razlogov za povečanje neenakosti tudi naraščajoča priljubljenost spletnih aplikacij za iskanje partnerjev. Leta 1998 se je v ZDA manj kot dva odstotka parov spoznalo prek interneta, leta 2008 je bilo takšnih že 20 odstotkov, leta 2017 pa je delež presegel 50 odstotkov. Danes je to že glavni način spoznavanja partnerjev in s tem bodočih zakoncev.

Približno polovico povečanja neenakosti, merjene z Ginijevim koeficientom, so v nedavni raziskavi pripisali porokam, ki čedalje pogosteje potekajo med partnerjema podobnega socioekonomskega ozadja in seveda prihodkov. V obdobju 2008-2021 večjih razlik niso opazili, v daljšem obdobju 1960-2020 pač. Najpomembnejša dejavnika sta postala izobrazba (35 odstotkov) in sposobnosti (30 odstotkov), le manjši delež pa odpade na starost (15 odstotkov) in trenutne prihodke (15 odstotkov). A tudi najpomembnejša dejavnika sta močno korelirana s položajem v družbi in gmotnim stanjem. Čedalje manj...

Slo-Tech - Google je pred petimi leti najavil smeli načrt, da bodo do leta 2030 razpolovili emisije toplogrednih plinov, ki nastajajo zaradi delovanja podjetja. A cilj se odmika, kažejo najnovejši podatki. V minulem letu je Google ustvaril 14,3 milijona metričnih ton ogljikovega dioksida, kar je 13 odstotkov več kot leto pred tem. V primerjavi z referenčnim letom 2019 pa je Google lani ustvaril kar 48 odstotkov več emisij.

Levji delež Googlovih emisij ustvarjajo podatkovni centri, ki brnijo po celotnem svetu. Google se sicer trudi postavljati svoje centre v državah, kjer je cena električne energije zaradi njenega obilja nizka, hlajenje pa manjši problem zaradi mrzlega podnebja. A kljub temu je poraba električne energije za poganjanje podatkovnih centrov lani prispevala dodatno megatono izpustov.

Razlogov ni težko poiskati. Umetna inteligenca je poskrbela za rast porabe električne energije, kar neposredno povečuje izpuste ogljikovega dioksida. Gemini, vpeljava umetne inteligence v iskanje in...

Slo-Tech - Mednarodna agencija za energijo (IEA) je včeraj objavila svoje poročilo o izpustih ogljikovega dioksida iz energetskega sektorja v minulem letu. Ugotavljajo, da je prehod na obnovljive vire energije uspel upočasniti rast emisij, ki so se lani povišale za 1,1 odstotka. K zvišanju je prispevalo popolno odprtje gospodarstva po pandemiji, svoj delež pa so dodali še ekstremni vremenski dogodki. Brez hude suše na Kitajskem, v Indiji in ZDA, ki je lani omejila proizvodnjo hidroenergije v teh državah, bi se emisije lani znižale.

Izpusti ogljikovega dioksida zaradi proizvodnje ali uporabe energije so lani znašali 37,4 milijarde ton, kar je 1,1 odstotka več kot leta 2022. Leto pred tem je bila rast 1,3-odstotna. Ob tem so ocenili, da bi bilo povišanje za 900 megaton med leti 2019 in 2023 kar trikrat višje od dejanskega, če ne bi svet aktivno uvajal brezoljičnih virov energije (hidroenergija, sončna energija, vetrnice, jedrske elektrarne) in zniževal emisij z učinkovitejšimi tehnologijami,...

Slo-Tech - Začetek leta je vedno dober čas za pogled na preteklo leto. In kakšno leto je bilo! Doživeli smo prvi dan, ko je globalna temperatura presegla 2°C nad predindustrijskim povprečjem - 17. novembra 2023. Preteklo leto je bilo najtoplejše v kar 125.000 letih. Ledeniki se talijo, v Kanadi pa je pogorelo za 9 površin Slovenije gozdov.

Nat Bullard je predstavil letni pregled stanja na področju razogljičenja.

Kljub naraščujoči pogostosti in intenzivosti katastrof so bile v letu 2023 emisije toplogrednih plinov najvišje v zgodovini. Z nujnostjo ukrepanja se spreminjajo tudi taktike podnebnih zanikovalcev, ki poleg zanikanja po novem vedno bolj napadajo rešitve na poti k zmanjšanju emisij, predvsem so na udaru električna vozila in toplotne črpalke kot vir ogrevanja. Mobilnost in ogrevanje bivališča predstavljata večino porabe neposrednih fosilnih goriv, ki jih naredi posameznik.

Kljub temu ni vse slabo. Sončna energija je najhitreje rastoči vir energije kadarkoli, vpeljava rabe sončne...

Slo-Tech - Po ocenah mislišča Ember je Evropska unija v prvi polovici tekočega leta iz fosilnih goriv ustvarila 17 odstotkov manj energije kot v enakem obdobju lani. S 410 TWh je tovrstna proizvodnja najmanjša od leta 2015, ko so začeli sistematično zbirati podatke, in najverjetneje najmanjša vsaj od leta 2000. Do enakih ugotovitev so se prikopali tudi v CREA, kjer so opazili rekordne padce proizvodnje elektrike iz plina in premoga.

Razlogov za pozitivne trende je več. Največ je k znižanju proizvodnje prispevala nižja poraba, ki je bila letos pet odstotkov nižja kot v enakem obdobju lani, med drugim tudi zaradi mile zime. Nezanemarljiv vpliv ima tudi povečanje kapacitet obnovljivih virov, ki počasi nadomeščajo fosilna goriva, kjer je to možno. Ob tem v Emberju poudarjajo, da se dolgoročno Evropa ne bo mogla zanašati na zniževanje porabe električne energije, temveč bo morala aktivneje pristopiti k razogličenju virov.

Države, ki so letos najbolj znižale proizvodnjo električne energije iz...

Slo-Tech - Dolgo vrsto let je bilo samoumevno, da je električna energija ponoči cenejša (to velja za gospodinjske uporabnike, ne za borzne spot cene, ki so na sončne vetrovne dni lahko celo negativne), ker se s tem vzpodbuja poraba, ko je ta sicer nizka. Vso to vrsto let so bili namreč viri električne energije sorazmerno neobčutljivi na uro: jedrske elektrarne, hidroelektrarne in termoelektrarne lahko enako delujejo ponoči ali podnevi, njihovo moč pa lahko prilagajamo le do določene mere. Pri jedrskih elektrarnah je dnevno lovljenje konic praktično nemogoče, termoelektrarne s parno turbino imajo odzivni čas več ur, turbinske elektrarne imajo odzivni čas več minut, hidroelektrarne pa lahko odreagirajo v roku minute.

V svetu obnovljivih virov, zlasti sončnih elektrarn, pa tudi vetrnih, to ne drži več. Te energije je podnevi več kot ponoči, zato ji je bolj smiselno porabljati tedaj. Indija se bo tega lotila s finančnimi vzpodbudami. V petek je ministrstvo za energetiko predstavilo nov načni...

Slo-Tech - V Evropi sta bila lani sončna in vetrna energija najpomembnejša vira električne energije, ki sta poskrbela za proizvodnjo 22 odstotkov pridobljene energije. Na drugem mestu je zemeljski plin, od koder so pridobili 20 odstotkov električne energije, iz premoga pa 16 odstotkov (če bi sešteli jedrsko in hidroenergijo, bi bila ta vodilna). Žal se je v letu 2022 povečala tudi poraba fosilnih energentov, ker je zaradi hude suše proizvodnja hidroelektrarn izostala. Hkrati so potekala nenačrtovana vzdrževalna dela na francoskih nuklearkah. Več kot 185 TWh velik primanjkljaj so večinoma pokrili obnovljivi viri in znižana poraba električne energije, približno šestino luknje (28 TWh) pa so morale pokriti termoelektrarne.

Zaradi tega se je poraba premoga povečala za sedem odstotkov v primerjavi z letom pred tem. Emisije CO₂ so se povečale za štiri odstotke, vse na račun premoga. Zaradi visokih cen plina plinskih enot niso dodatno priklapljali v znatnem obsegu. V letu 2023 se pričakuje...

Slo-Tech - Raziskovalci iz Bloomberg New Energy Fund (BNEF) so ocenili, da smo lani na svetovni ravni s sončnimi in vetrnimi elektrarnami proizvedli 10,5 odstotka vse električne energije. Še pred desetimi leti so ti viri proizvedli manj kot odstotek električne energije, kar je znaten napredek. V letih 2020-2021 se je proizvodnja električne energije povečala za 5,6 odstotka. Od vseh novih kapacitet je 75 odstotkov sončnih in vetrnih elektrarn, še desetina pa odpade na hidroelektrarne in jedrske elektrarne, ki tudi ne proizvajajo ogljikovega dioksida. Le 14 odstotkov novih kapacitet kot energent uporablja premog, kar je najmanj v zadnjih petnajstih letih. Največ električne energije porabi Azija, in sicer približno polovico, prav tako so tam postavili največ novih elektrarn.

Žal je povečano porabo, ki je posledica odboja gospodarstva po koncu epidemije, v visoki hranil tudi premog iz obstoječih termoelektrarn. Te so morale zaradi suš in slabše proizvodnje hidroelektrarn delovati intenzivneje....

Slo-Tech - Lani se je prvikrat zgodilo, da je so v Evropski uniji iz obnovljivih virov proizvedli več električne energije kakor iz fosilnih goriv. Delež električne energije iz sončnih in vetrnih elektrarn, hidroelektrarn in elektrarn na biomaso je znašal 38 odstotkov, medtem ko smo iz termoelektrarn na premog ali plin pridobili 37 odstotkov električne energije. V zadnjih desetih letih se je delež obnovljivih virov skorajda podvojil (z 20 na 38 odstotkov), medtem ko so fosilni viri tedaj dosegali 50-odstotni delež. Skoraj vsa rast gre na račun sončne in vetrne energije, manjši del pa še na biomaso, medtem ko se delež iz hidroelektrarn ne povečuje. Prispevek jedrskih elektrarn se je znižal s 33 na 25 odstotkov. V letu 2020 je zaradi epidemije koronavirusa in s tem zmanjšane potrošnje in proizvodnje poraba električne energije padla za štiri odstotke. Najnižja je bila aprila, ko je Evropa skoraj obstala - tedaj je poraba padla za 13 odstotkov, najbolj v Italiji, in sicer za 21 odstotkov.

Najbolj...

Slo-Tech - Dve leti po prvem dnevu, ko je Velika Britanija zmogla 24 ur preživeti brez proizvodnje elektrike s termoelektrarnami na premog, je dosežek raztegnila na cel teden. Britanska National Grid je potrdila, da v zadnjih 168 urah niso proizvajali električne energije s termoelektrarnami na premog. Nazadnje se je tak dosežek zgodil leta 1882. Dodali so, da pričakujejo, da bodo v prihodnjih tednih in mesecih takšna obdobja še pogostejša in daljša. Dosedanji rekord je znašal 90 ur, in sicer med letošnjo veliko nočjo.

Zadnjo termoelektrarno na premog so odklopili 1. maja ob 13.24 po lokalnem času in odtlej je niso več potrebovali. Velika Britanija je sicer že pred štirimi leti napovedala, da bo do leta 2025 zaprla vse termoelektrarne na premog. Trenutno so...

Slo-Tech - Velikan Google porabi svoji velikosti in branži primerno količino električne energije. Za obratovanje podatkovnih centrov in napajanje vseh svojih pisarn, laboratorijev in ostalih prostorov porabijo okrog 5,7 TWh električne energije letno. Od tega so letos 44 odstotkov energije te pridobili iz obnovljivih virov (zakupljene kumulativne kapacitete znašajo 2,6 GW), prihodnje leto pa bodo v celoti uporabljali električno energijo iz obnovljivih virov, so vnovič poudarili, k čemur jih je vzpodbudila tudi Trumpova retorika, ki ne kaže na podporo razvoju obnovljivih virov.

Google trenutno med vsemi podjetji uporablja z naskokom največ električne energije iz obnovljivih virov. Za njim je na drugem mestu Amazon z 1,2 TW, Microsoft in Facebook pa vsak s...

Slo-Tech - Finska bo verjetno postala prva država na svetu, ki bo prepovedala uporabo premoga kot energenta za pridobivanje električne energije. V državi, kjer delež premoga v proizvodnji električne energije že vrsto pada in trenutno znaša 7 odstotkov, bodo termoelektrarne zaprli do leta 2030. Finsko ministrstvo za gospodarstvo bo predlog v parlamentarno obravnavo poslalo konec meseca, o njem pa bodo glasovali prihodnje leto.

Na Finskem sicer raba obnovljivih virov energije raste, a še vedno 40 odstotkov elektrike pridobijo iz fosilnih goriv, 27 odstotkov pa iz lesne biomase. Slednja je obnovljivi vir, a okoljsko vseeno problematičen, ker pri izgorevanju nastajajo škodljivi trdni delci in različni strupeni primarni...

Slo-Tech - Velika Britanija bo postala prva gospodarska velesila, ki se bo v celoti odpovedala proizvodnji električne energije s termoelektrarnami na premog. Zaradi geografskih omejitev v nasprotju z državami kontinentalne Evrope Velika Britanija uvozi izjemno malo električne energije, in sicer nekaj iz Irske in Francije, torej ne moremo reči, da bodo goljufali z uvozom elektrike iz termoelektrarn. Britanska ministrica, pristojna za energetiko, Amber Rudd, je danes v uradni izjavi napovedala zaprtje vseh termoelektrarn na premog na Otoku do leta 2025. Do leta 2050 pa želijo izpuste ogljikovega dioksida znižati za 80 odstotkov v primerjavi z referenčnim letom 1990.

Dejala je, da je "perverzno", da še vedno v tolikšni meri uporabljamo najbolj umazano med...