Slo-Tech - Minula pandemija je v delovna okolja prinesla telekonference, ki so tudi po njenem koncu ostale del vsakdana. Raziskovalci iz Gradca so odločili preveriti, ali držijo subjektivni občutki udeležencev, da so po takih spletnih konferencah bolj utrujeno kot po sestankih v živo. Rezultati, ki so objavljeni v reviji Scientific Reports, temu pritrjujejo.

Laboratorijske teste so izvedli na 35 ljudeh, ki so univerzitetno predavanje poslušali v živo in prek telekonference. Njihovo psiho-fiziološko stanje so nato ugotavljali tako z vprašalnikom kakor z meritvami EEG (elektroencefalografije) in EKG (elektrokardiografije). Ugotovili so, da so telekonference dejansko utrudljive in da je utrujenost možno dokazati.

Med pandemijo je bila ključna prednost telekonferenc varnost, pozneje pa so poudarjali tudi druge prednosti, kot so znižanje stroškov, prijaznost okolju in prihranek časa. A negativna stran je telekonferenčna utrujenost (VCF - videoconferencing fatigue), o kateri poroča večina...

Slo-Tech - Sestanki so nujni sestavni del delovnika, a številni med njimi so nepotrebni, kar prinaša otipljive izgube, je v najnovejši raziskavi (razkritje: ki jo je sofinanciralo podjetje, ki nudi orodja za snemanje in prepis sestankov) ocenil Steven Rogelberg z Univerze Severna Karolina v Charlottu. Ocenil je, da zaposleni tedensko na sestankih preživijo 18 ur in da zavrnejo le 14 odstotkov vabil na sestanke, čeprav bi si jih želeli kar tretjino. Udeležba na nepotrebnih sestankih podjetja stane okrog 25.000 dolarjev na zaposlenega letno, kar se v velikih koncernih hitro nabere v milijonske zneske.

Ljudje se sestankov udeležujejo, ker se to od njih pričakuje in ker jim nadrejeni zelo redko razložijo, kateri sestanki so pomembni in da lahko ostale tudi odklonijo. To je razumljivo, saj številne sestanke sklicujejo prav nadrejeni. Moški vendarle pogosteje odklonijo sestanke kot ženske. Že prejšnje raziskave so pokazale, da so slabo načrtovani sestanki velik demotivator, ki lahko v skrajnih...

Slo-Tech - Sodišče v Kaliforniji je odobrilo lani predlagano poravnavo podjetja Zoom v kolektivni tožbi, ki so jo zoper podjetje vložili posamezniki in več organizacij zaradi vdorov nepovabljenih v sestanke. Podjetje bo plačalo 85 milijonov dolarjev in uvedlo več sprememb, ki bodo podobne incidente preprečile. Da bo poravnava potrjena, je bilo jasno že oktobra ob načelnem pozitivnem mnenju.

Poravnava pokriva 14 kolektivnih tožb, ki so bile vložene med marcem in majem 2020, ko se je epidemija začela in je bilo videosestankovanje prek Zooma manj uveljavljeno kot danes. Pritožniki so se sklicevali na več incidentov, ko so nepovabljeni vdrli v videosestanke in jih nadlegovali z neprimernimi komentarji in posnetki. Zatrjevali so kršitev pravice do zasebnosti.

Pojav se imenuje zoombombing in je bil pogost v začetku, ko je bila večina sestankov dosegljiva brez kode. Nepridipravi naj bi v nekaterih primerih tudi prevzeli nadzor nad sestanki in "ugrabili" zaslone sodelujočih, ki so morali gledati...

Slo-Tech - Ustanovitelj podjetja Amazon in izvršni direktor Jeff Bezos je sporočil, da odstopa s funkcije. Od 1. julija dalje bo izvršni predsednik (executive chair), medtem ko bo njegovo funkcijo prevzel dosedanji vodja Amazon Web Services Andy Jassy. V okrožnici, ki jo je Bezos poslal zaposlenim, je zapisal, da se odstopa, da bi se laže posvetil svojim drugim projektom, kot so Day 1 Fund, Bezos Earth Fund, Blue Origin in The Washington Post. Znotraj Amazon pa se bo posvečal novim izdelkom in zgodnjim iniciativam.

Amazon je star 27 let. Bezos ga je ustanovil kot spletno knjigarno v času, ko internet še ni bil nepogrešljiv del vsakdanjega življenja, e-knjige pa so bile huda eksotika. Do danes Amazon ni postal le spletna trgovina vsega, temveč je postal vodilni igralec na trgu storitev v oblaku (AWS), logistični gigant in celo lastnik lasne letalske družbe, ponudnik pretočnih storitev in celo vidni igralec v razvoju umetne inteligence. Podjetje, ki je trenutno vredno 1700 milijard dolarjev,

Bloomberg - Microsoft je v svoji japonski podružnici letos avgusta preizkusil štiridnevni delovni teden in ugotovil, da vpliv na količino opravljenega dela ni linearen. Zaposleni so delali le štiri dni na teden, a so bili plačani enako kot sicer, prav tako jim niso zmanjšali količine dopusta. Rezultati eksperimenta, kjer je sodelovalo 2300 zaposlenih, so pokazali številne pozitivne posledice uvedbe podaljšanih vikendov in porast storilnosti.

Pričakovano je bilo, da so zaposleni v tem času izkoristili 25 odstotkov manj dopusta, ker so ga pač za enako dolge odsotnosti potrebovali manj. Prihranili so tudi pri obratovalnih stroških, in sicer je poraba električne energije padla za 23 odstotkov, pisarniškega papirja pa kar za 59 odstotkov. Zanimivo pa je, da je storilnost (merjena kot ustvarjena RVC na zaposlenega) porasla za 40 odstotkov. To v glavnem pripisujejo manj in krajšim sestankom, ki so bili pogosteje tudi virtualni namesto v živo. Sestanki so bili omejeni na največ 30 minut.

V končni...

Slo-Tech - Prejšnji torek se je na GZS odvil javni posvet na temo sprememb ZEKom, nato pa še v sredo sestanek na Ministrstvu za javno upravo na isto temo. Po sestanku je minister objavil, da je "odločno proti zlorabam otrok na internetu, vendar ne mimo sodišča". Policija pa je ponovno krenila v napad.

O policijski tezi o tem, da so vsi, ki so proti njihovi trenutni predlagani rešitvi podporniki spletnih zlorab otrok na tem mestu ne bi zgubljali besed. Še enkrat si poglejmo, kaj točno policija predlaga: V tretjem odstavku 203. člena želi med izjeme od internetne nevtralnosti dodati "[blokiranje] spletnih domen, ki so zaradi posnetkov spolne zlorabe otrok na internetu na Interpolovem seznamu IWOL". Zakaj je to potrebno? Od fiaska z udba.net je v Sloveniji sistemsko...

CNet - Novell je zavrnil prevzemno ponudbo, ki jo je posredovalo podjetje Elliot Associates. Kot so zapisali v izjavi za javnost, je njihov upravni odbor po premisleku odločil, da je dvomilijardna ponudba nezadostna. Elliot Associates, gre za hedge sklad iz New York z 8,5-odstotnim deležem v Novellu, je 2. marca letos ponudil prevzem podjetja po 5,75 dolarja za delnico, kar je dvajsetodstotna premija glede na borzno ceno tistega dne. Investitorji so delnico pognali do šestih dolarjev, saj so računali na izboljšanje ponudbe in naposled njen sprejem.

Ušteli so se, saj Novellov upravni odbor meni, da je podjetje vredno več. Na sestanku so še sprejeli odločitev, da bodo zvišali vrednost delnic, kar kanijo storiti z vračanjem odvečnega kapitala delničarjem z odkupovanjem lastnih delnic, izplačilom višjih dividend, formiranjem strateških partnerstev...