Technology Review - Pred desetletjem so tehnološki velikani predvidevali, da bodo sčasoma porabljali čedalje manj električne energije, saj bodo njihovi sistemi postajali učinkovitejši, njihove emisije toplogrednih plinov pa da bodo padle proti ničli. Nato je umetna inteligenca vse postavila na glavo bistveno bolj kot rudarjenje kriptovalut, poraba energije pa je začela naraščati. Povečali so se tudi izpusti toplogrednih plinov.

Google je ta teden razkril več podatkov o svoji energetski učinkovitosti, ki potrjujejo trend. Od leta 2020 do danes se je njihova poraba električne energije podvojila, veliko večino pa porabijo za svoje podatkovne centre. Lani je Google porabil 30,8 TWh električne energije, pred petimi leti pa 14,4 TWh. Od tega 96 odstotkov odpade na podatkovne centre, ki imajo učinkovitost delovanja (PUE) že 1,09 in težko še izboljšajo svoje delovanje. Na letni ravni je rast porabe energije 27-odstotna.

Z drugimi besedami - Google porabi več energije kot celotna Irska. Ob tem Google poudarja, da umetna inteligenca ni edini krivec. Tudi klasične storitve, kot so Google Cloud, YouTube in iskanje, povečujejo število uporabnikov in obseg delovanja, kar terja več energije.

Google zato išče vire energije, kjer jih najde. Minuli teden so...

Slo-Tech - Alex de Vries-Gao z Vrije Universiteit v Amsterdamu je v okviru svoje doktorske disertacije ocenil, da bo do konca letošnjega leta umetna inteligenca po porabi električne energije prehitela rudarjenje bitcoina. Slednjega smo v preteklosti večkrat izpostavljali kot pomembnega porabnika energije in na pol zares ocenjevali, na katero mesto med državami bi se uvrstil s svojo potratnostjo. Umetna inteligenca, ki je v začetku tega leta trošila okrog 20 odstotkov vse energije za podatkovne centre, bo do konca leta svoj delež povečala na polovico. Rezultate raziskave je objavil v prestižni reviji Joule.

Do leta 2030 pa bi se lahko svetovna poraba električne energije povečala za 25 odstotkov samo na račun umetne inteligence, podatkovnih centrov in rudarjenja bitcoina. Vpliv na podnebje je seveda precej odvisen od lokacije, saj so viri električne energije po svetu močno različni. V Sloveniji na primer prevladujejo nizkoogljični viri, precej drugače pa je na Poljskem.

Tehnološki velikani,...

Slo-Tech - Na Irskem, ki je ena izmed najbolj priljubljenih evropskih destinacij za postavljanje podatkovnih centrov, ti že porabijo več energije kot vsa gospodinjstva na podeželju skupaj. Irski statistični urad je izračunal, da se je v minulem letu poraba električne energije za napajanje podatkovnih centrov v državi povečala za tretjino. Skupni delež v porabi električne energije pa se je od leta 2015 do lani povečal za skoraj trikrat s 5 na 14 odstotkov. Podeželska gospodinjstva so porabila 12 odstotkov, urbana gospodinjstva pa 21 odstotkov vse električne energije.

Skupno se na Irskem poraba električne energije povečuje predvsem zaradi novih podatkovnih centrov, še ugotavljajo. Razlog so tako novi centri kakor tudi nadgradnje obstoječih. Na Irskem so se resneje začeli ukvarjati s porabo energije za podatkovne centre zaradi nevarnosti, da ne bodo dosegli podnebnih ciljev. Poizkušali so celo z moratorijem na gradnjo in priklop novih, a je lani Komisija za javne storitve zavrnila uvedbo...

Slo-Tech - Nizozemska ima zelo dobro povezljivost v svetovni internet, zato ima tudi nadpovprečno mnogo podatkovnih centrov. Prvi hipercenter na Nizozemskem je leta 2015 odprl Microsoft, kmalu pa sta sledila še dva. Skupno je na Nizozemskem že 200 srednje velikih in velikih centrov, ki pa jih kani zasenčiti Facebookov novi mastodont. V kraju Zeewolde želi podjetje Meta postaviti novi center na 166 hektarjih, ki bi letno porabil 1380 GWh električne energije, kar je dvakrat več od porabe vseh prebivalcev Zeewoldeja (za primerjavo: vsa slovenska gospodinjstva so leta 2020 porabila 3634 GWh električne energije).

V Zeewoldeju se zato krepi nasprotovanje novemu podatkovnem centru, ki je po mnenju nasprotnikov prevelik za malo mesto in prepotraten. Peticijo proti gradnji je podpisalo več kot 5000 ljudi, ki so ustanovili tudi organizacijo Stichting DataTruc. Poudarjajo, da niso proti podatkovnim centrom, so pa proti gradnji na prvovrstnih kmetijskih zemljiščih in proti gradnji tako ogromnega...

Slo-Tech - Velikan Google porabi svoji velikosti in branži primerno količino električne energije. Za obratovanje podatkovnih centrov in napajanje vseh svojih pisarn, laboratorijev in ostalih prostorov porabijo okrog 5,7 TWh električne energije letno. Od tega so letos 44 odstotkov energije te pridobili iz obnovljivih virov (zakupljene kumulativne kapacitete znašajo 2,6 GW), prihodnje leto pa bodo v celoti uporabljali električno energijo iz obnovljivih virov, so vnovič poudarili, k čemur jih je vzpodbudila tudi Trumpova retorika, ki ne kaže na podporo razvoju obnovljivih virov.

Google trenutno med vsemi podjetji uporablja z naskokom največ električne energije iz obnovljivih virov. Za njim je na drugem mestu Amazon z 1,2 TW, Microsoft in Facebook pa vsak s...

Slo-Tech - Podatkovni centri in superračunalniki so potratni porabniki električne energije; precejšen del je namreč porabijo za hlajenje komponent, ki jih je ta ista električna energija ogrela. Zato so v svetu varčevanja in recikliranja čedalje pogostejše alternative razdelitve velikih centrov na manjše skupke, ki v domovih in poslovnih prostorih nudijo ogrevanje. Ker odpadejo stroški za prisilno hlajenje, se lahko učinkovitost precej izboljša.

Zamisel ni nova, saj...

Ars Technica - Da velika podjetja s tisoči strežnikov v podatkovnih centrih, ki so raztreseni po celem svetu, ustvarjajo svoje zasnove strežnikov, niti ni presenečenje. Eden od prvih je bil seveda Google. Svoj prvi strežniški sistem (skupaj z omaro) so zasnovali že leta 1998, že takrat pa so se osredotočili na enostavnost, cenovno ugodnost ter nekatere druge zahteve, npr. višjo odpornost omare proti...

Guardian - Irska je priljubljeno evropsko izhodišče za vse svetovne IT-velikane, ker ponuja številne prednosti: je v Evropski uniji, ima najnižjo stopnjo davka na dobiček z zvezi (12,5 odstotka) ter nasploh ohlapno zakonodajo (ki omogoča irski dvojni sendvič), izobraženo, mlado in, zelo pomembno, angleško govorečo delovno silo ter sedaj po poku nepremičninskega balona spet znosne cene nepremičnin (te so od leta 2007 do danes na Irskem izgubile 50-odstotkov vrednosti). Ima pa Irska še eno prednost, za katero bi celo marsikateri Irec...