Reuters - Intel bo v tovarni, ki ju gradi v nemškem Magdeburgu, vložil skoraj dvakrat več od prvotnih načrtov. Čeprav so vmes investicijo skorajda odpovedali - ali pa je bil to del pogajalske strategije - bodo sedaj zanjo namenili 30 milijard evrov. Približno 10 milijard evrov pa bo primaknila Nemčija.

Intel in Evropa imata podobne želje. Intel se želi otresti prevelike odvisnosti od azijskih držav, kjer proizvaja več kot 80 odstotkov svojih čipov, Evropa pa želi več domače proizvodnje. Hkrati se Intel trudi, da mu Samsung, Nvidia, TSMC in AMD ne bi preveč ušli, zato mora širiti proizvodne kapacitete. Evropa je ena izmed treh celin, kjer to intenzivno počno. Poleg nemške investicije v so zadnjem tednu napovedali še dobre štiri milijarde evrov za obrat na Poljskem in kar 25 milijard dolarjev za tovarno v Izraelu.

Spomnimo, da je Intel že lani povedal 80 milijard evrov investicij v Evropi. Širili bodo tovarni na Irskem, v Franciji želijo postaviti nov raziskovalni center, v Barceloni pa...

Slo-Tech - Evropska komisija je danes predstavila osnutek nove uredbe Gigabit Infrastructure Act, s katero želi hitrejšo vzpostavitev cenejših gigabitnih omrežij v EU. Hkrati se je začela javna razprava o prihodnosti telekomunikacijskega sektorja in infrastrukture, kjer bo pomembno vprašanje tudi financiranje in prispevki največjih uporabnikov.

Končni cilj Evropske komisije je pravičnejša porazdelitev stroškov delovanja infrastrukture, ki jih trenutno nosijo operaterji. Velikani, kot so Google, Apple, Meta, Netflix, Microsoft, Amazon in podobni, ki ustvarijo levji delež prometa, bi po oceni Komisije morali nositi delež stroškov delovanja infrastrukture. To so seveda želje operaterjev, zlasti Deutsche Telekom, Orange, Telefonica in Telecom Italia, ki so več kot desetletje lobirali za drugačno porazdelitev stroškov. Po drugi strani pa tehnološki velikani trdijo, da bi obdavčitev oziroma drugačna obremenitev pomenila de facto konec nevtralnosti interneta.

Evropska komisija želi v 12 tednih,...

Slo-Tech - Ta teden je ameriški predsednik podpisal novi zakon o državni podpori pri proizvodnji polprevodnikov (CHIPS and Science Act), s čimer je julija sprejeti zakon začel veljati. Zakon prinaša 250 milijard dolarjev različnih vzpodbud za tehnološke velikane, s čimer si želijo ZDA zagotoviti neodvisnost od azijskih proizvajalcev čipov in okrepiti prvo mesto v razvoju. Zakon je kompromis, ki je nastal po dveh letih pogajanj v kongresu in ima podporo obeh strank.

Trenutno se velika večina čipov in drugih elektronskih komponent proizvede v Aziji, kar želi ameriška administracija z novimi finančnimi vzpodbudami spremeniti. V ZDA se je še v 90. letih proizvedlo 37 odstotkov vseh čipov, sedaj pa je ta delež upadel na 12 odstotkov. Proizvodnja se je selila zaradi cene, sedaj pa ZDA (in niti Evropa) preprosto nimajo niti kapacitet, da bi bistveno povečale proizvodnjo. Zakon zato predvideva več deset milijard nepovratnih sredstev za postavitve novih proizvodnih obratov.

V prvem svežnju je na...

Slo-Tech - V Evropi so čedalje glasnejši glasovi, ki od tehnoloških gigantov zahtevajo plačilo za postavitev internetne infrastrukture, ki jim omogoča poslovanje. Facebook, Google, Apple, Amazon, Microsoft in Netflix ustvarijo dobrih 56 odstotkov vsega prometa na internetu, zato bi po mnenju operaterjev morali prispevati svoj delež. Združenje evropskih operaterjev (ETNO) je maja predstavilo študijo, da bi morali našteti giganti plačati 20 milijard evrov, kar v evropskem gospodarstvu pomenilo 72 milijard evrov dodane vrednosti. Komisarka Margrethe Vestager je tedaj dejala, da bodo morali tehnološki velikani morda nositi del stroškov in da se bodo o tem še posvetovali.

Pritiski posameznih držav se sedaj krepijo. Francija, Italija in Španija so izrazile skupno stališče, da bi morali podjetja prisiliti v sofinanciranje potrebne nadgradnje omrežij, ki nosijo njihove storitve. V pismu evropski komisiji so ponovile, da omenjena podjetja ustvarilo več kot polovico vsega prometa na internetu, kar...

Slo-Tech - Evropska komisija predlaga javne in zasebne investicije v višini 43 milijard evrov v zagotavljanje neodvisnosti Unije pri razvoju in proizvodnji polprevodniških čipov. Včeraj so predstavili osnutek uredbe, s katero se pripravlja skupni okvir za ukrepe, ki bodo okrepili evropski ekosistem na področju čipov. Z izboljšanjem digitalne suverenosti želijo zagotoviti varnost, odpornost in tehnološko vodstvo na področju polprevodniških tehnologij. Tematika je postala še posebej pomembna zaradi težav, ki jih svetovnemu in tudi evropskemu gospodarstvu povzroča hudo pomanjkanje čipov, ki v EU še zlasti pesti proizvajalce avtomobilov. Ta je proizvodnjo lani znižal kar za tretjino.

Nova zakonodaja (EU Chips Act) bo zagotovila 43 milijard evrov za zasebne in javne investicije. EU želi s tem doseči strateški cilj, ki predpostavlja 20-odstotni tržni delež v svetovni proizvodnji čipov do leta 2030. Predlog bodo sedaj pretresali Evropski parlament in države članice. Če bo uredba sprejeta, bo...

Frankfurter Allgemeine Zeitung - Pred skoraj dvema letoma je Tesla izbrala okolico Berlina za gradnjo nove tovarne baterij, ki se kljub občasnim zastojem nadaljuje. Pri tem pa lahko računa na izdatno državo pomoč, o kateri se Nemčija še pogaja z Evropsko komisijo. Neuradno gre za 1,1 milijarde evrov, uradno pa bo številka znana konec leta.

Gre namreč za namenska sredstva, ki jih zagotavlja dvanajst evropskih držav v okviru panevropskega raziskovalnega in inovacijskega projekta za baterije (Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Nemčija, Italija, Poljska, Slovaška, Španija in Švedska). Skupno je na voljo 2,9 milijarde dolarjev, s čimer želi EU proizvodnjo baterij za lokalne potrebe preseliti iz Azije na domača tla. Prvi konzorcij proizvajalec baterij je Evropska komisija potrdila leta 2019, Tesla pa predstavlja srce drugega konzorcija.

Končne številke bodo odvisne tudi od zavez in realizacije glede investicij zasebnega sektorja in ustvarjenih delovnih mest. Tesla govori o pet milijard evrov vredni...

Slo-Tech - Evropska komisija je odobrila 3,2 milijarde evrov za financiranje raziskav na področju baterij, pričakujejo pa še pet milijard evrov sofinanciranja industrijskih partnerjev. Sredstva, ki se bodo porabljala do leta 2031, bodo prispevale Belgija, Finska, Francija, Italija, Nemčija, Poljska in Švedska. Gre za tako imenovani IPCEI (Important Project of Common European Interest), ki se do leta 2014 praktično niso financirali, sedaj pa so postali pogostejši.

IPCEI so projekti, v katerih sodeluje več držav članic, ki naslavljajo strateško pomembne cilje Evropske unije s področja konkurenčnosti, trajnostnega razvoja ali ustvarjanja vrednosti, ki bodo imeli pozitivne učinke tudi v ostalih državah članicah in kjer sofinanciranje zagotavljajo podjetja. Gre za način, kako lahko države ponudijo dodatne vzpodbude za komercialno zanimive raziskave zasebnim podjetjem, ki ne izkrivlja notranjega trga.

V konkretnem projektu bo sodelovalo 17 partnerjev, v glavnem srednje velika in mala podjetja...

Slo-Tech - Saga o ZTE se spreminja v telenovelo in je dosegla nov preobrat, saj je ameriški senat zavrnil dogovor, ki ga je sprejel Trump in ki bi podjetje rešil. Ameriški Senat je prepričljivo s 85 glasovi za in 10 proti potrdil ponovno uvedbo sankcij zoper kitajsko podjetje ZTE - sankcije so zapakirali v zakon National Defense Authorization Act - ki ameriškim podjetjem prepovedujejo prodajo izdelkov in komponent ZTE-ju. Ta je življenjsko odvisen od njih in bo v primeru prepovedi bržkone zaprl vrata.

Spomnimo, da je pred mesecem dni ZTE doletela tako huda sankcija, ker so v ZDA ocenili, da podjetje krši ameriške gospodarske sankcije zoper Iran in Severno Korejo. ZTE naj bi svoje izdelke, ki vsebujejo tudi ameriške komponente,...

The Wall Street Journal - Kitajska se pripravlja na velika vlaganja v razvoj in posodabljanje svoje industrije za proizvodnjo polprevodniških čipov in vezij, saj bo v kratkem najavila 40 milijard evrov (300 milijard juanov) težak sklad, ki bo financiral tovrsten razvoj. S tem želi Kitajska zmanjšati zaostanek za ZDA in Evropo v razvoju in obvladovanju polprevodniške tehnologije. Že leta 2014 so Kitajci na podoben način vložili 139 milijard juanov (18 milijard evrov), sedanji China Integrated Circuit Industry Investment Fund Co. pa bo več kot dvakrat večji. Financirali ga bodo v glavnem državni in paradržavni skladi in podjetja. Sklad bo med drugim razvijal kitajske zmožnosti načrtovanja in izdelave naprednih mikroprocesorjev, grafičnih...

Neowin - Rezultati študije, ki jo je Evropska komisija naročila pri Analysys Mason, so pokazali, da bi zagotovitev univerzalnega širokopasovnega dostopa do interneta v celotni EU (vključno z Veliko Britanijo) stala 502 milijardi evrov. Evropska komisija je namreč kot enega izmed ciljev v novi strategiji gigabitne družbe postavila tudi dostop do interneta s hitrostjo do 100 Mb/s za vsako gospodinjstvo in 1 Gb/s za podjetja. Na nivoju EU bi to stalo 1000 evrov na vsakega prebivalca, seveda pa bi bili stroški v vsaki državi drugačni. Poleg tega EU v svoji strategiji predvideva še postavitev dostopnih točk Wi-Fi v središčih vseh mest ter vzpostavitev mobilnega omrežja 5G.

Zagotovitev 100-megabitne povezave so za namene študije razdelali v pet...