Intel in Evropa imata podobne želje. Intel se želi otresti prevelike odvisnosti od azijskih držav, kjer proizvaja več kot 80 odstotkov svojih čipov, Evropa pa želi več domače proizvodnje. Hkrati se Intel trudi, da mu Samsung, Nvidia, TSMC in AMD ne bi preveč ušli, zato mora širiti proizvodne kapacitete. Evropa je ena izmed treh celin, kjer to intenzivno počno. Poleg nemške investicije v so zadnjem tednu napovedali še dobre štiri milijarde evrov za obrat na Poljskem in kar 25 milijard dolarjev za tovarno v Izraelu.
Spomnimo, da je Intel že lani povedal 80 milijard evrov investicij v Evropi. Širili bodo tovarni na Irskem, v Franciji želijo postaviti nov raziskovalni center, v Barceloni pa superračunalnik. To so številke, ki so tudi za velike evropske države občutne. Nemški kancler Olaf Scholz je ob najnovejši napovedi dejal, da predstavlja 30 milijard evrov vredna tovarna v Nemčiji največjo enkratno investicijo v nemški zgodovini. Zato ni presenetljivo, da je država temu pomagala z več kot velikodušno subvencijo. To je običajno, čeprav rezultati še zdaleč niso vedno optimalni.
