Wired UK - Ko je Twitter februarja napovedal, da bo brezplačnega dostopa prek API za akademsko uporabo konec, je završalo. Med vsemi komercialnimi družbenimi omrežji je bil prav Twitter najbolj odprt, zato so ga največkrat uporabljali za različne raziskave. V zadnjih treh letih je bilo objavljenih več kot 17.500 znanstvenih člankov, ki so uporabljali podatke s Twitterjevega omrežja. Vse to je bilo mogoče, ker je Twitter omogočal dostop do približno odstotka vseh čivkov strojno in brezplačno. Tega je sedaj konec.

Wired poroča, da bo Twitter ponudil tri nove pakete za akademske uporabnike. Najcenejši paket bo stal 42.000 dolarjev mesečno in bo nudil dostop do 50 milijonov čivkov. To se sliši veliko, a predstavlja le okoli 0,3 odstotka vsega prometa na platformi, kar je sorazmerno malo. Dražja paketa za 125.000 in 210.000 dolarjev bosta omogočala dostop do 100 in 200 milijonov čivkov mesečno. Omejitve bodo tudi pri filtriranju podatkov, in sicer bo imel najmanjši paket omejitev 25.000 pravil,...

Slo-Tech - Čeprav se je Twitter od izida razvijal in spreminjal, je spremenljivost čivkov ostala konstanta. Od nekdaj jih je možno brisati, ni pa jih možno popravljati, četudi so si uporabniki to močno želeli. Špekulacije o tej funkciji so stare že leta, sedaj pa jo je Twitter končno preizkušati na uporabnikih. Naročniki plačljive storitve Twitter Blue, ki stane pet dolarjev mesečno, bodo dobili možnost popravljanja čivkov.

Ker bi to lahko povzročilo tudi zlorabe, bo spreminjanje čivkov spočetka precej omejeno. Možno bo le prvih 30 minut po objavi, vsi spremenjeni zapisi pa bodo nosili oznako in imeli javno dostopno zgodovino sprememb. Za zdaj je funkcija na voljo le manjši skupini uporabnikov, v prihodnjih tednih pa jo bodo dobili vsi naročniki Twitter Blue.

Zanimivo je, da je Jack Dorsey še pred letom dni trdil, da je popravljanje čivkov zelo malo verjetna možnost. Čeprav so uporabniki to zahtevali leta, je Twitter ostal neomajen, a treba je priznati, da tega ni nikoli izrecno zanikal....

Slo-Tech - Med družbenimi omrežji je Twitter najbolj konzervativen pri razvoju funkcionalnosti, zato v svoji osnovi ostaja enak kot ob izidu. Resda so objave lahko nekoliko daljše in jih lahko zaščitimo, a bistvo ostaja. Sedaj Twitter preizkuša pomembno novost, in sicer ocenjevanje (upvote in downvote) čivkov. Tovrstni način imajo številne internetne platforme, med najuspešnejše zglede pa gotovo sodi Reddit.

Kako se bo obnesla novost, bo vplivalo na njeno širšo vpeljavo. Ocenjevanje čivkov lahko ima pozitivne posledice, saj lahko dvigne relevantnejše in kakovostnejše, a ga je po drugi strani moč zlorabiti za nadlegovanje in uničevanje debate. Med preizkušanjem bo novo funkcijo dobilo omejeno število uporabnikov. Šele nato se bodo odločili, ali to uvesti za vse.

Pozitivne ocene (upvote) se bodo prevedle v število všečkov, ki že obstajajo. Negativne ocene pa bodo vidne le Twitterju in uporabniku, ki je glasoval, ne pa avtorju čivka ali ostalim sodelujočim v izmenjavi. Za zdaj še ni jasno,...

Slo-Tech - Družbena omrežja objav ne odstranjujejo le, kadar sama presodijo, da kršijo pogoje uporabe, temveč tudi na zahtevo oblasti. Twitter podobno kot ostala podjetja to razkriva v poročilu o transparentnosti, ki za prvo polletje minulega leta kaže rekordno število zahtevkov za umik. Od januarja do junija 2021 so prejeli 43.387 zahtevkov za odstranitev vsebin s 196.878 računov. To je največ po letu 2012, od kar pripravljajo in objavljajo poročila o transparentnosti.

V skladu s Paretovim načelom kar 95 odstotkov teh zahtevkov prihaja le iz petih držav: Japonske, Rusije, Turčije, Indije in Južne Koreje. Skupno je zahtevke poslalo 35 držav. V primerjavi s polletjem pred tem je število zahtevkov poraslo za 14 odstotkov, število prizadetih računov pa kar za 50 odstotkov. Twitter je zahtevkov ugodil v 54 odstotkih primerov.

Twitter tudi sam briše neustrezne vsebine. V tem polletju je izbrisal 4,7 milijona čivkov, izmed katerih jih je 68 odstotkov imelo manj kot 100 ogledov, 92 odstotkov pa...

Scientific American - Kljub praktično 100-odstotnemu konsenzu znanstvenikov o globalnem segrevanju kot posledici človekove dejavnosti, v javnem diskurzu še vedno prevladuje mnenje, da je stroka o tej temi razdeljena. Eden izmed glavnih virov dezinformacij so družbena omrežja. Nedavna raziskava je pokazala, da so na Twitterju kar 25 odstotkov objav o globalnem segrevanju napisali boti, ki so predvsem širili dezinformacije.

V raziskavi so analizirali 6,8 milijona čivkov, ki jih je 1,6 milijona uporabnikov objavilo maja in junija 2017. To je pomembno obdobje, ker so ZDA 1. junija 2017 sporočile, da odstopajo od pariškega podnebnega sporazuma (h kateremu so se vrnile ta teden). Naključni vzorec 184 tisoč uporabnikov je pokazal, da je bilo med njimi 9,5 odstotka botov, ki pa so bili odgovorni kar za četrtino vseh objav o podnebnih spremembah. Zanimivo je, da je delež objav botov upadel v dneh okrog 1. junija, ker se je tedaj povečalo število objav resničnih ljudi, ki sicer redkeje čivkajo o podnebnih...

Slo-Tech - Ameriška podjetja so začela bojkotirati Facebook, ker po njihovem mnenju ne stori dovolj proti sovražnemu govoru ter širjenju neresnic in manipulacij. Coca-Cola, The Hershey Company, Levi Strauss & Co, Unilever, Honda, Verizon, Pepsi in več kot sto manjših podjetij so napovedali ustavitev oglaševanja na Facebooku. Gre za odziv na kampanjo #StopHateforProfit, ki so jo 17. junija sprožile civilnodružbene organizacije NAACP, Color of Change in Anti-Defamation League. Kampanja je nastala kot odziv na smrt Georgea Floyda ob policijski aretaciji in sledečim protestom, v ozadju pa gre za dolgotrajne težave s širjenjem neresnic in netenjem sovraštva, za kar so prav družbena omrežja najboljši poligon.

Facebook večino svojih prihodkov ustvari z oglasi, zato ima prekinitev oglaševanja za podjetje velike finančne posledice. Delnice podjetja so po najavi bojkotov minuli teden izgubile skoraj desetino vrednosti. Kot pojasnjujejo v Starbucksu, ki ni del kampanje, a vseeno ne bo več oglaševal na...

CNN - Med družbenimi omrežji, tako se zdi, prav Twitter prevzema štafetno palico največjega borca proti dezinformacijam in sovražnemu govoru. Eno izmed majhnih, a povednih sprememb, so te dni začeli preizkušati na angleško govorečem delu Twitterja. Pri poobjavah zunanjih povezav (najčešče na članke) bodo uporabnike opozorili, če povezave predhodno sploh ne bodo odprli, da delijo vsebino, ki je morda sploh niso prebrali. S tem želijo dvigniti raven razprave na Twitterju in znižati količino dezinformacij, ki se razraščajo po Twitterju (kot se po vseh družbenih omrežjih).

Twitter se je zelo odločno in javno postavil na stran blokade neresnic v sporu z ameriškim predsednikom, ki mu je nekaj zavajajočih objav (formalni razlog je bila kršitev pogojev uporabe) skril. To je pričakovano sprožilo srdit odziv, saj je Trump napovedal pravcato vojno družbenih omrežjem in nato podpisal izvršni ukaz, ki jim krni pravno zaščito zaradi objav uporabnikov. Gre za 230. člen v zakonu Communications Decency...

Axios - Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek podpisal izvršni ukaz, s katerim želi zmanjšati pravno zaščito, ki jo v Združenih državah uživajo družbena omrežja. Odločitev je neposredna posledica dogodka izpred nekaj dni, ko je Twitter eno od Trumpovih objav označil kot zavajajočo.

V ZDA so si internetne platforme sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja priborile pomembno pridobitev za svobodo govora: 230. člen zakona Communications Decency Act, ki določa, da internetni servisi niso neposredno kazensko odgovorni za vsebine, ki jih na njih objavljajo tretje osebe, dokler ne gre za razne skrajnosti, kot je nasilje. Tako so socialna omrežja, kot je Twitter, zavarovana pred na primer tožbami o razžalitvah v objavah, ki jih na njih puščajo uporabniki. 230. člen so imeli doslej v zobeh že mnogi, z vseh strani političnega prostora. Demokrati in strokovnjaki za dezinformacije opozarjajo, da trenutna dikcija omogoča preveč svobodno širjenje lažne propagande s škodljivimi posledicami,...