Slo-Tech - Na Japonskem bodo ponovno zagnali največjo jedrsko elektrarno v državi, ki so jo ustavili po nesreči v Fukušimi leta 2011. V naslednjih letih so Japonci ustavili večino jedrskih elektrarn, pred tem pa so približno tretjino električne energije zagotavljale prav jedrske elektrarne. Upravljavec elektrarne Kashiwazaki-Kariwa je že zaprosil za dovoljenje za ponovni zagon, regionalne oblasti pa so včeraj dovoljenje tudi izdale. Guverner Hideyo Hanazumi je dodal, da bo o njegovi odločitvi decembra glasovala še regionalna skupščina.

Dovoljenje pokriva reaktorja 6 in 7, ki sta z močjo dobrih 1,3 GW največja in tudi najnovejša. Skupaj bosta proizvajala približno 2,7 GW energije, medtem ko je nazivna kapaciteta celotne elektrarne 8,2 GW. Te sicer ne bo dosegla nikoli več, ker bodo nekatere starejše reaktorje dokončno upokojili.

To bo prvi ponovni zagon jedrske elektrarne upravljavca TEPCO po letu 2011. TEPCO je že izvedel vse potrebne varnostne preglede obeh reaktorjev, v katera so že...

Slo-Tech - V japonski Fukušimi bodo jutri začeli izpuščati balastno vodo, ki so ji bili uporabljali za hlajenje reaktorjev po nesreči in je bila shranjena v ogromnih rezervoarjih. Gre za dober milijon kubičnih metrov nizkoradioaktivne vode, ki je prečiščena vseh radioaktivnih izotopov razen tritija, ki ga ni možno odstraniti zaradi hitre izmenjave z običajnim izotopom vodika protijem. Kljub nasprotovanju sosednjih držav Japonci kaj dosti možnosti niso imeli, ker je ogromne količine vode nekam treba pospraviti.

Po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima, kjer se ni zgodila jedrska eksplozija, temveč običajna eksplozija vodika, zaradi česar sta bila poškodovana zadrževalni hram in reaktor, so morali reaktor hladiti. To so zagotavljali s prečrpavanjem ogromnih količin morske vode, ki pa je bila zaradi neposrednega stika z reaktorskim gorivom radioaktivna. Vodo so sicer nato prečistili tako, da so odstranili radioaktivne elemente, česar pa za tritij ni bilo možno storiti. Tritij je možno...

Slo-Tech - V Fukušimi se mudijo inšpektorji Mednarodne agencije za jedrsko agencijo (IAEA), ki bodo še zadnjikrat preverili japonski načrt za izpust več kot poldrugega milijona ton radioaktivne vode v morje. Načrt vse od predstavitve pred dvema letoma buri duhove, a vode je veliko in nekam pač mora iti. Načrtu ostro nasprotujejo ribiči in sosednje države.

Inšpektorji iz 11 držav se bodo sestali s predstavniki oblasti in vodstvom nesrečne elektrarne, nato pa si bodo ogledali ostanke jedrske elektrarne. Obisk bo trajal pet dni, nato pa bodo do konca meseca izdali poročilo. Če bo poročilo pozitivno in bo tudi japonski regulator odobril izpuste, bodo jeseni začeli pretakati vodo iz veliki balastnih bazenov v morje.

Zaradi hudega nasprotovanja sosednjih držav in ribiških skupnosti je Japonska za pomoč prosila IAEA. Ta naj bi zagotovila, da je načrt resnično varen. Japonska poudarja, da bo izpuščanje trajalo več desetletij, voda pa bo po ceveh tekla globoko v morje. Pri tem poudarjajo, da bo voda...

Slo-Tech - Več kot deset let po nesreči v japonski jedrski elektrarni Fukušima še vedno hladijo ostanke jedrskih reaktorjev s prečrpavanjem vode, ki jo potem skladiščijo v velikanskih rezervoarjih v okolici. Japonska že dlje časa napoveduje, da bo vodo izpustila v ocean, ker prostora za njeno skladiščenje ni več. Čeprav je njena radioaktivnost nizka, okoliške države temu nasprotujejo. Japonska odgovarja, da gre za običajen postopek, ki so ga v preteklosti izvajali že drugod po svetu.

Voda v rezervoarjih je očiščena večine radioaktivnih izotopov, v njej ostaja le tritij. Ta se hitro izmenjuje z običajnim vodikom (protij), zato ga praktično ni možno odstraniti. Izpusti odpadnih voda, ki so onesnažene s tritijem, so zato običajni tudi pri obratovanju drugih jedrskih elektrarn, ker dolgoročno skladiščenje velikih količin vode ni možno. V Fukušimi se je nabralo že skoraj 1,4 milijona ton vode s tritijem, kar je tudi kapaciteta vseh postavljenih rezervoarjev. Ti so polni. Gradnja novih ni...

Slo-Tech - Zatem ko je Mednarodna agencija za jedrsko energija (IAEA) včeraj izgubila stik z jedrsko elektrarno v Černobilu, ki so jo pred dvema tednoma zasedle ruske sile, so danes ukrajinske oblasti sporočile, da je ob 11.22 elektrarna izgubila napajanje. Izpadel je 750-kilovoltni daljnovod Kijev-Černobil, ki je elektrarno edini še povezoval z električnim omrežjem. V elektrarni trenutno delujejo dizelski agregatorji, za katere imajo po navedbah oblasti zaloge goriva za 48-urno delovanje. Če do tedaj ne bodo obnovili povezave z omrežjem, bo elektrarna v temi, kar bo imelo resne posledice. Dasiravno se ne bo zgodila jedrska eksplozija, bi bil popolni izpad elektrike v elektrarni velik problem za zagotavljanje varnosti zlasti za zaposlene. Upravljavec prenosne infrastrukture Ukrenergo pojasnjuje, da daljnovoda zaradi vojskovanja trenutno ni moč popraviti.

V elektrarni je še vedno 210 ljudi, ki od ruske zasedbe pred dvema tednoma niso imeli normalnih rotacij, zato ves čas delajo iste ekipe....

Slo-Tech - Japonska se je odločila, da bo v dveh letih začela v morje izpuščati radioaktivno vodo, ki se je nabrala zaradi hlajenja ostankov reaktorja v Fukušimi. Kot smo poročali že lani, je bila to že dlje časa zelo realna možnost, saj se rezervoarji počasi polnijo in bodo prihodnje leto polni.

Pred desetimi leti je Japonsko prizadel močan pretres, ki je poškodoval jedrsko elektrarno v Fukušimi. Potres za elektrarno ni bil usoden, reaktorji pa so se nadzorovano ustavili. Ker pa je potres poškodoval električno omrežje, je elektrarna izgubila zunanje napajanje. To predstavlja problem, saj je treba tudi ugasnjene reaktorje hladiti. Črpalke so poganjali dizelski generatorji, ki pa jih je poškodoval sledeči cunami, ki je poplavil nižje ležeče dele reaktorjev 1-4. Ko je zmanjkalo energije v akumulatorjih, so se črpalke ustavile. Reaktorji so se začeli pregrevati, kar je povzročilo delno taljenje sredice in eksplozijo vodika, ki je zaradi visoke temperature nastal med reakcijo cirkonijevih srajčk...

Slo-Tech - V Fukušimi, kjer se je pred slabimi desetimi leti zaradi tsunamija zgodila ena najresnejših jedrskih nesreč v zgodovini, je v približno tisoč rezervoarjih 1,23 milijona kubičnih metrov radioaktivne vode. Poškodovane reaktorje je treba še vedno hladiti, zato se količina uskladiščene odpadne vode vsak dan poveča za 170 kubikov. Upravljavec elektrarne TEPCO večino radioaktivnosti odfiltrira, vsega pa se ne da. Zato ostaja vprašanje, kam z vso to vodo. Kot kaže, jo bodo v tem desetletju začeli izpuščati v Pacifik. Na mizi je bilo še nazdorovano odhlapevanje ali gradnja dodatna dodatnih rezervoarjev. Končne odločitve še niso sprejeli, se pa Japonci nagibajo k izpustu v ocean.

Leta 2011 je Japonsko prizadel hud potres z magnitudo 9,0. Elektrarna v Fukušimi je bila sicer poškodovana, a je tresenje tal prenesla brez posledic za okolje. Reaktorji so se kontrolirano zaustavili. Zaradi poškodb na energetskem sistemu Japonske je elektrarna ostala brez zunanjega napajanja, ki je nujno potrebno...

BBC - Dobili smo odgovor na vprašanje, ali se lahko razvita država, ki tretjino električno energije pridobi iz jedrskih elektrarn, odpove jedrski energiji. Japonska je pred katastrofalno jedrsko nesrečo v Fukušimi pred štirimi leti načrtovala gradnjo novih jedrskih elektrarn, da bi z njimi skupno pokrili 40 odstotkov vseh japonskih potreb po elektriki. Zaradi potresa, ki mu je sledil tsunami, je odpovedal hladilni sistem, kar je povzročilo izpust radioaktivnih snovi v okolje.

Japonska je leta 2012 ugasnila vse jedrske reaktorje in bila odtlej - razen krajšega vmesnega obdobja - brez jedrske energije. To je povzročilo milijardne stroške in dvig emisij toplogrednih plinov, saj so morali zagnati stare termoelektrarne na uvoženi...

Slo-Tech - Iz Fukušime spet prihajajo informacije o uhajanju radioaktivne vode iz shranjevalnih rezervoarjev poleg poškodovane jedrske elektrarne. Iz zadrževalnika naj bi izteklo 430 litrov radioaktivne vode, kar je precej manj od avgustovskega izlitja. A ta podatek je sam zase popolnoma neuporaben.

Pri radioaktivnosti govorjenje o litrih in kilogramih ni na mestu; koristni podatki so o dejanski radioaktivnosti, ki jo merimo v becquerelih (Bq). En becquerel označuje en radioaktivni razpad na sekundo in je enota za aktivnost. Aktivnost vzorca je odvisna od njegove množine in razpolovnega časa, saj krajši razpolovni čas pomeni več razpadov v časovni enoti. Kljub temu pa iz becquerel težko kaj pametnega povemo o škodi, ki jo to radioaktivno sevanje povzroči živim bitjem.

Primernejša veličina bo količina energija, ki jo prejme kilogram...

Slo-Tech - Pet dni po potresu in cunamiju kriza v nuklearni elektrarni Fukušima I še vedno ni končana. Medtem, ko so ob poldne po lokalnem času potrdili, da so reaktorji 1, 2 in 3 v elektrarni Fukušima II ohlajeni in ugasnjeni ter da enoto 4 pripravljajo na popoln izklop, se je drama v centrali Fukušima I nadaljevala. Zapleti pri reševanju problema so botrovali temu, da so francoski strokovnjaki preklasificirali nesrečo na 6. stopnjo (od 7) po INES, kar pomeni drugo najhujšo nesrečo takoj za dogajanjem v Černobilu. Japonci še vedno vztrajajo pri klasifikaciji stopnje 4, medtem ko IAEA še ni podala uradne klasifikacije.

Zgodaj zjutraj so najprej opazili poškodbe na reaktorski zgradbi enote 4, ki bi...

BBC - Še ta trenutek se strokovnjaki na japonskem, točneje v jedrskih elektrarnah v mestu Fukušima, na vsak način borijo s tremi vročimi reaktorji, ki jim je po izklopu zaradi potresa in tsunamija odpovedal hladilni sistem.

Jedrsko elektrarno Fukušima I, ki jo je najprej stresel potres stopnje 9,0 po Richterjevi lestvici in zatem še oblil tsunami, sestavlja šest vrelovodnih (BWR) reaktorjev 440 do 1080 MW električne moči. Pri vrelovodni zasnovi se gre za to, da vroča reaktorska sredica uparja vodo, ki jo obliva, para pa zatem žene turbine in se po kondenzaciji vrne v reaktorsko sredico.

Voda je tako, enako kot pri PWR zasnovi NE Krško, hladilo in moderator. V primeru, da je potrebno tak reaktor zaustaviti, se vstavijo kontrolne palice, ki zaustavijo glavno rekacijo, aktivni...