Inšpektorji iz 11 držav se bodo sestali s predstavniki oblasti in vodstvom nesrečne elektrarne, nato pa si bodo ogledali ostanke jedrske elektrarne. Obisk bo trajal pet dni, nato pa bodo do konca meseca izdali poročilo. Če bo poročilo pozitivno in bo tudi japonski regulator odobril izpuste, bodo jeseni začeli pretakati vodo iz veliki balastnih bazenov v morje.
Zaradi hudega nasprotovanja sosednjih držav in ribiških skupnosti je Japonska za pomoč prosila IAEA. Ta naj bi zagotovila, da je načrt resnično varen. Japonska poudarja, da bo izpuščanje trajalo več desetletij, voda pa bo po ceveh tekla globoko v morje. Pri tem poudarjajo, da bo voda prečiščena, kolikor je to tehnološko možno in ekonomsko smiselno. Izpusti radioaktivne vode v morje so sicer že videna praksa, a ne v tolikšnem obsegu. Pri čiščenju uspejo odstraniti vse radioaktivne elemente razen vodikovega izotopa tritija. Voda je bistveno manj radioaktivna od tiste, ki so jo izpuščali do leta 2013, ko so začeli prečiščevanje.
Ocenjujejo, da bo vsak kubični meter vode prispeval 4 mSv radioaktivnosti. Letni prispevek v morje bo tako 0,1 PBq, kar je bistveno manj od 15-30 PBq, kolikor je izteklo ob nesreči, in 500 PBq, kolikor je pobegnilo v ozračje. Tritij sicer ni tako nevaren kot ostali radioaktivni elementi, ker se ne kopiči v živih bitjih, temveč se hitro izmenjuje z vodikovimi atomi. To pa je tudi razlog, da ga ni možno enostavno odstraniti. Tritij je beta sevalec, ki oddaja elektrone in ni nevaren, razen če bi ga zaužili velike količine. Tritij se tudi ne všteva v indikativno dozo za skupno radioaktivnost vseh zaužitih radionuklidov.
