Slo-Tech - Amazon meni, da niso zelo velika spletna platforma (VLOP), kot jo definira akt o digitalnih storitvah (DSA) Evropske unije. Aprila letos je Evropska komisija izdala seznam 19 spletišč, ki se po DSA štejejo kot zelo velike spletne platforme ali iskalniki, med katerimi je tudi Amazon. Zanje veljajo posebna pravila in omejitve, s čimer se ščitijo evropski potrošniki in konkurenca. A Amazon se s tako uvrstitvijo ne strinja.

Zapisali so, da se strinjajo z namenom DSA in da se zavzemajo za zaščito potrošnikov pred nezakonitimi izdelki in vsebinami, a da niso zelo velika spletna platforma. Amazon trdi, da je smisel DSA odpravljanje sistemskih tveganj, ki nastanejo na platformah, ki večino svojih prihodkov ustvarijo z oglaševanjem in katerih glavna poslovna dejavnost je distribucija vsebin. Amazon pa je trgovec, vztrajajo, ki večino prihodkov ustvari iz prodaje izdelkov. Dodajo, da niso niti največji trgovec v EU, zato je njihova vključitev na seznam diskriminatorna in nepravična.

Zato...

Evropska komisija - Lani sprejeta uredba o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah oziroma DSA) prinaša vrsto varovalk in zaščit za uporabnike spletnih storitev, ki so še posebej stroge za velike platforme in ponudnike. Čeprav smo lahko slutili, kdo bo to, je Evropska komisija sedaj izdala seznam 19 spletišč, ki so zelo velike spletne platforme (VLOP) in zelo veliki spletni iskalniki (VLOSE). Povejmo, da gre za spletišča, ki imajo lahko tudi istega lastnika. Tak primer je Google, ki ima na seznamu kar pet spletnih mest, in Meta, ki ima dve.

Med iskalniki sta po pričakovanjih na seznamu Google in Bing. Spletne platforme pa so Alibaba AliExpress, Amazon Store, Apple AppStore, Booking.com, Facebook, Google Play, Google Maps, Google Shopping, Instagram, LinkedIn, Pinterest, Snapchat, TikTok, Twitter, Wikipedia, YouTube in Zalando. Na seznam so se uvrstile, če imajo več kot 45 milijonov obiskovalcev mesečno. Sedaj bodo zanje veljali strožji pogoji, izpolnjevati pa jih bodo morala...

Slo-Tech - Na plenarnem zasedanju v Strasbourgu je Evropski parlament v četrtek potrdil osnutek Uredbe o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah, digital services act), ki ga je Evropska komisija pripravila pred dobrim letom dni. Uredba je del digitalnega paketa, s katerim želi EU omejiti moč tehnoloških velikanov in zagotoviti več izbire za končne uporabnike ter konkurenčno in varno okolje. Poslanci so osnutek sprejeli z veliko večino, saj jih je za glasovalo 530, proti pa 78. Vzdržanih jih je bilo 80.

Parlament je osnutek, ki ga je predlagala Komisija, pred sprejemom z amandmaji nekoliko spremenil. DSA bo zagotovil, da bodo za vse ponudnike storitev na internetu, ki jih ponujajo tudi v EU, veljali enakovredni pogoji. Kdor dosega več kot 10 odstotkov prebivalcev (45 milijonov), pa bo še bolj pod drobnogledom. Za majhne platforme bodo veljale nekatere izjeme. Odstranjevanje nezakonitih vsebin, nadzor oglasov in podobno bodo odgovornost ponudnika platforme. Spletne...

Reuters - Urad Evropskega nadzornika za varstvo podatkov (EDPS) je v svojem mnenju podprl osnutka obeh novih uredb, popularno imenovanih DSA in DMA (Digital Services Act in Digital Markets Act). Ob tem pa celo svetoval, da unija vzpostavi še dodatne varnostne mehanizme, ki bi uporabnikom v bodoče zagotavljali še več zasebnosti. Slednje bi lahko pomenilo zeleno luč poslancem, da tekom zakonodajnega postopka še dodatno zaostrijo posamezne načrtovane varovalke.

Urad, ki ga vodi Wojciech Wiewiórowski, je glede DMA zapisal, da gre za predpis, ki bo zagotavljal pošten in odprt digitalni trg ter prav tako upravljanje uporabniških podatkov. Spletna podjetja pa bi morala najti preprost in dostopen način, s katerim bi uporabniki lahko izrazili svoje strinjanje oz. nestrinjanje z uporabo njihovih osebnih podatkov. Prav tako bi morali biti na voljo preizkusi, ki bi v praksi pokazali dejansko anonimnost takih podatkov. Ko gre za DSA, pa EDPS precej ostro meni, da bi moralo biti profiliranje uporabnikov...

Slo-Tech - Evropska komisija je danes razkrila predloga novih aktov DSA in DMA (Digital Services Act in Digital Markets Act), ki prinašata največje spremembe na področju digitalnih platform, trgovine in konkurenčnosti v zadnjih 20 letih. Evropska komisarja Margrethe Vestager in Thierry Breton, ki sta vodila pripravo nove zakonodaje, sta ob tem dejala, da poslovni in politični interesi peščice podjetij ne smejo določati naše prihodnosti. Ker večina platform, ki so danes dominantne, ob predstavitvi trenutno veljavnih predpisov leta 2000 sploh še ni obstajala, je posodobitev nujna. Zagotoviti je treba, da imamo orodja, ki zagotavljajo spoštovanje pravil in načel povsod, sta še dodala.

Ni skrivnost, da je zakonodaja usmerjena zlasti proti brzdanju Googla, Appla, Amazona in Facebooka, ki so vsi ameriška podjetja. To do neke mere oži nabor orodij, ki jih ima EU na voljo, ne pa bistveno. Evropska komisija ta podjetja označuje kot vratarje interneta, saj postavljajo pravila igre tako za svoje...

Evropska komisija - Podrobnosti predloga, imenovanega Data Governance Act, ki naj bi evropskim podjetjem zagotovil večjo konkurenčnost prek dostopa do ustreznih podatkov za poslovne in raziskovalne namene, sta včeraj predstavila Thierry Breton, evropski komisar za notranji trg in komisarka za konkurenco Margrethe Vestager.

EU namreč upa, da bo to prineslo pozitivne posledice na številnih področjih, kot je denimo personalizirano zdravljenje, boj proti klimatskim spremembam in razvijanje sodobnih kmetijskih tehnologij. V ozadju je širša strategija podatkovnega sodelovanja evropskih industrijskih panog, s katero naj bi nadoknadili zaostanek za Silicijevo dolino na eni in državno sponzoriranimi kitajskimi tehnološkimi giganti na drugi strani. EU se zaostanka trenutno najbolj zaveda na področju družbenih omrežij, spletnega nakupovanja in tehnologije pametih telefonov.

Model enotnega podatkovnega trga EU, ki ga predlaga Evropska komisija naj bi tako zagotavljal preglednost, nevtralnost in zaupanje...

Reuters - Thierry Breton, evropski komisar za notranji trg, je na videokonferenco povabil kakih dvajset podjetij, med njimi Apple, Amazon, Microsoft, Booking.com, Expedio, Trivago in DuckDuckGo. Evropska komisija (EK) si namreč želi slišati njihove poglede na bodoče urejanje digitalnih storitev in digitalnih trgov v EU. Dogodek je bil sprva sklican za 24. november, a so ga danes preložili na 2. december.

Kot je znano, bo nato Breton skupaj s komisarko za konkurenco Margrethe Vestager 9. decembra predstavil osnutka dveh pomembnih predpisov s tega področja, Digital Services Act (DSA) in Digital Markets Act (DMA). Prvi bo po do sedaj znanih podrobnostih od velikih podjetij zahteval, da regulatorjem in raziskovalcem razkrijejo delovanje njihovih algoritmov, pa tudi zgodovino oglaševanja. DMA pa bo velikim spletnim podjetjem nalagal posebna konkurenčna pravila, denimo razkrivanje poslovnih podatkov regulatorjem in tekmecem, po drugi strani pa bo tudi strožje nadziral njihovo morebitno...

Slo-Tech - Vedno bolj ko se približuje 2. december, ko bo Evropska komisija predstavila predlog svoje digitalne strategije oz. Digital services act, več podrobnosti prihaja na plano. Evropski komisar Thierry Breton je za nemški Welt am Sonntag povedal, da bo podjetja, ki ne bodo spoštovala pravil, lahko doletela tudi popolna ali delna prepoved delovanja na enotnem trgu EU. Takega pooblastila bruseljski regulatorji trenutno nimajo.

DSA bo med drugim urejal svobodo opravljanja digitalnih storitev na trgu EU, osrednja pozornost predpisa pa bo uperjena k enakim konkurenčnim pogojem na evropskih digitalnih trgih, kjer peščica velikih spletnih platform občasno ovira enakovreden dostop manjšim konkurentom. Ta podjetja, t. i. gatekeepers, bodo pod določenimi pogoji dolžna deliti svoje poslovne podatke s konkurenti in regulatorji, predvsem pa ne bodo smela nepošteno promovirati svojih storitev in izdelkov.

Med drugimi predlaganimi ukrepi so še izrekanje denarnih kazni, izločitev s trga, prisilna...

Slo-Tech - Konec prejšnjega meseca je na medmrežje pobegnil dokument, kako naj bi Google skušal vplivati na evropske politike, da bi ti manj strogo obravnavali tehnološke velikane. V dokumentu je Google orisal dvomesečno strategijo, kako bi "odstranil potencialne ovire" za svoj poslovni model, če bi EU sprejela zakonodajo, ki bi ga strožje regulirala.

Google je načrtovala agresivno kampanjo zoper francoskega komisarja Thierryja Bretona in druge. Google bi si prizadeval za pritisk na komisarja in krhanje podpore za prihajajočo zakonodajo v Bruslju (tako imenovani Digital Services Act). Sodeč po dokumentu, si Google želi spodkopati zamisel, da DSA za Evropejce ne bo prinesel dodatnih stroškov, in vsiliti zamisel, da bo omejil potencial interneta. Google se je v tej kampanji želel povezati tudi z drugimi velikani, denimo Bookingom. Google sprva dokumenta ni komentiral in ni želel potrditi, ali je pristen.

Sedaj pa se je direktor Sundar Pichai opravičil Bretonu. Evropska komisija je sporočila,...

Financial Times - Thierry Breton, komisar EU za notranje trge je v pogovoru za Financial Times (vsebina je plačljiva, alternativni vir) povedal, da si Evropa želi novih orodij zoper velika spletna podjetja, med drugim tudi pravno podlago za njihovo prisilno razbitje na manjše dele, prisilno prodajo njihovega poslovanja v EU, v skrajnem primeru pa tudi za popolno izključitev z enotnega trga stare celine. Ti ukrepi bi prišli v poštev v primeru, ko bi dominantni tržni položaj teh podjetij ogrožal interese uporabnikov ali manjših konkurentov. Thierry je sicer v intervjuju moč teh podjetij primerjal z neobvladljivo močjo velikih bank pred finančno krizo.

V Bruslju obenem razmišljajo o sistemu ocenjevanja, s katerim spremljali obnašanje teh podjetij na trgu, med drugim glede spoštovanja davčnih predpisov in hitrosti, s katero se odzovejo na odstranjevanje nedovoljenih vsebin. Prav neodzivnost pri slednjem naj bi dobila nekakšno lestvico naraščajočih kazni, ki bi se na koncu končala s prisilno...

Financial Times - Ne le v Sloveniji, povsod po Evropi je internet močno obremenjen zaradi povečane uporabe vseh tistih, ki delajo ali se kratkočasijo od doma. To predstavlja težave za trenutne kapacitete, zato je Evropska komisija pozvala ponudnike pretočnih storitev k omejitvam.

Netflix, YouTube in druščina po statistikah povzročajo levji delež prometa na internetu. Na Netflix odpade 15 odstotkov vsega globalnega prometa, na YouTube skoraj 12 odstotkov, na Amazon Prime pa štiri odstotke. Skupaj z manjšimi konkurenti porabijo več kot tretjino vse pasovne širine. Nezanemarljiv del odpade tudi na aplikacije na Facebooku, pretočne igre, PS, XBox Live itd. Vse to velja v normalnih razmerah.

Evropski komisar Thierry Breton je dejal, da morajo ponudniki pretočnih storitev in operaterji skupaj odgovorno nastopiti in poskrbeti, da bo internet deloval nemoteno. Komisija predlaga omejitve, kot so video zgolj v standardni ločljivosti (in ne HD). Komisija je namreč zaskrbljena, da infrastruktura ne bi zdržala...

Slo-Tech - Facebookov CEO Mark Zuckerberg je trenutno na mini turneji po Evropi. Že v soboto je na münchenski varnostni konferenci opozoril na nujo po zakonski regulaciji škodljivih vsebin na spletu, saj po njegovem mnenju presoje o tem, kaj šteje za svobodo govora, ni mogoče prepustiti podjetjem, kot je njegovo. Vlade je pozval, naj pri sprejemanju zakonodaj o družbenih medijih sledijo modelu, ki ga sam že nekaj časa propagira in po katerem bi nanje gledali kot na nekakšen hibrid med medijem in telekomunikacijskim podjetjem.

Danes je prispel v Bruselj, kjer se je sestal s komisarko za konkurenco Margrethe Vestager, podpredsednico komisije Vero Jourovo in komisarjem za notranji trg in storitve Thierryjem Bretonom. Evropska komisija bo namreč v sredo predstavila smernice za zakonodajo, ki bi uokvirila uporabo umetne inteligence, zlasti na občutljivih področjih, kot sta zdravstvo in transport, pravičneje obdavčila velika spletna podjetja ter vzpostavila nekoliko bolj zavezujoča pravila za...

Heise - Elektronska pošta je revolucionarno spremenila način komunikacije s podjetji in v podjetjih. Po eni stran omogoča, da sporočilo pošljemo v poljubnem času in prejemniku dovoljuje odgovor, ko bo imel čas, a se po drugi strani vse prevečkrat pričakuje takojšnji odgovor ne glede na čas. Ker se je odgovarjanje na elektronsko pošto vedno bolj zažiralo tudi v del dneva, ko zaposleni niso v službi, so v Volkswagnu našli zanimivo rešitev.

Vodstvo podjetja se je s sindikatom dogovorilo, da bodo strežniki prenehali pošiljati prejeto elektronsko pošto na službene pametne telefone zaposlenih pol ure po izteku delovnega časa (ob 18.15) in jo znova začeli pol ure pred pričetkom (ob 7.00; Volkswagen uporablja fleksibilni delovni čas med 7.30 in 17.45). Na ta način želijo ugoditi vedno pogostejšim pritožbam, da...