Slo-Tech - Včeraj je izšlo prvo poročilo v okviru Evropskega kodeksa za boj proti dezinformacijam, v katerem so primerjali razmere na družbenih platformah Facebook, Instagram, YouTube, TikTok, LinkedIn, Twitter v Španiji, na Slovaškem in Poljskem. Twitter je sicer letos maja odstopil od kodeksa, a so ga vseeno vključili v raziskavo. Pri tem velja poudariti, da niti odstop ne pomeni, da je Twitter povsem svoboden pri svojem početju, saj njegovo poslovanje regulira tudi DSA.

Rezultati raziskave, ki jih je objavil TrustLab, so posebej slabi za Twitter. V analizi 6155 objav in 4460 profilov na šestih platformah so ugotovili, da je na Twitterju kar 43 odstotkov objav neresničnih ali zavajajočih. Ta faktor se imenuje discoverability in predstavlja delež objav z dezinformacijami med vsemi objavami o neki tematiki. To razmerje je bilo najvišje na Twitterju in Facebooku, najnižje pa na YouTubu. Tudi delež profilov, ki objavljajo neresnice, je bil na Twitterju najvišji, najnižji pa na YouTubu....

Nature - Po Muskovem prevzemu Twitterja so se razmere na družbenem omrežju spremenile, kar se odraža tako v uporabniški izkušnji kot tudi zapuščanju platforme. V reviji Nature so anketirali več kot 9000 znanstvenikov in ugotovili, da ti čedalje manj uporabljajo Twitter. Razlogov je več, prevladujoč problem pa je poslabšanje kakovosti razprave in uporabniške izkušnje zaradi naraščanja števil trolov. Twitter je postal gojišče dezinformacij, ekstremnih stališč in nadlegovanja.

Približno polovica anketiranih raziskovalcev je odgovorila, da Twitter v zadnjih šestih mesecih uporabljajo manj. Prav toliko se jih je v tem času pridružilo tudi drugim platformah, denimo Mastodonu ali Threads, ki pa niso popolna zamenjava. Raziskovalci poudarjajo, da je imel Twitter v preteklosti izrazito pozitiven izkupiček zanje, saj je omogočal večjo vidno raziskav in gradil skupnost. A razmere so postale kaotične. Povečujeta se število trolov in lažnih računov ter količina sovražnega govora, so izpostavili...

Slo-Tech - V YouTubu so se začeli pripravljati na ameriške predsedniške volitve, ki bodo potekale prihodnje leto. Ena izmed prvih potez bo umik nekaterih omejitev, ki so doslej preprečevale širjenje neresnic. Ker se Google drži načela, da se političnega govora ne omejuje, ne glede na njegovo resničnost, je odslej spet dovoljeno na YouTube nalagati posnetke, ki rezultate minulih ameriških predsedniških volitev razglašajo za prevaro.

Položaj je za zunanje opazovalce nenavaden. Na YouTubu se Google bori proti širjenju dezinformacij, zato na primer ne morete objaviti posnetka, v katerem trosite očitne neresnice o covidu. Prav tako platforma demonetizira posnetke, ki kako drugače kršijo pravila uporabe, denimo preveč grafično prikazujejo vojne in nasilje. A politični govor je izvzeta kategorija, ki je Google ne omejuje, da ne bi posegel v pravico do svobode govora in volitev. Trdijo, da je to možnost debate o vseh političnih idejah, tudi kontroverznih ali potrjeno ovrženih, ključna za...

The Verge - Odkar ljudje čedalje več informacij prejemajo z družbenih omrežij in ne tradicionalnih medijev, algoritmi nadomeščajo urednike. Algoritmi določajo, čemu bomo sploh izpostavljeni in kaj bomo lahko videli, zato je njihovo mnogokrat nejasno delovanje problematično. Čeprav algoritmi zasledujejo interese upravljavca družbenega omrežja in ne uporabnikov, na kar pogosto pozabimo, se včasih zgodi, da ne drži niti to. Facebook je na primer v interni preiskavi ugotovil, da so zaradi napake algoritmi šest mesecev v časovnicah uporabnikom prikazovali vsebine, ki so predstavljale "tveganje za integriteto". Po domače, algoritmi so delali po svoje, ne kot je želel Facebook.

Inženirji so odstopanja opazili lanskega oktobra, ko se je v časovnicah začelo pojavljati veliko dezinformacij, proti katerim se Facebook (vsaj na načelni ravni) odločno bori. Algoritmi so za vsaj 30 odstotkov povečali vidnost in število ogledov, ki so po ugotovitvah neodvisnih preverjevalcev dejstev (fact-checkers) vsebovali...

Slo-Tech - Konec je pretvarjanja, da je YouTube platforma in ne medij, za katerega veljajo standardi in ki uveljavlja (strožjo ali milejšo) uredniško politiko. Google je sporočil, da bodo odslej odstranjevali vse objave, v katerih se širijo dvomi in nasprotovanje znanstvenemu konsenzu o kateremkoli registriranem cepivu, ne le zoper covid-19. Že lani so podjetja Twitter, Facebook in Google sporočila, da bodo aktivno odstranjevala vsebine, ki bodo širile neresnice in zavajanja o covidu-19. Sedaj se urednikovanje razširja na prav vsa cepiva.

Iz Googla so sporočili, da bo odslej na YouTubu prepovedano širjenje dezinformacij o vseh cepivih, ki so po mnenju zdravstvene stroke učinkovita. To pomeni, da ne bo več možno objavljati posnetkov, v katerih posamezniki trdijo, da so cepiva nevarna, da povzročajo avtizem (kar je bilo že večkrat ovrženo) in podobno. Od lanskega ukrepa zoper neresnice o covidu-19 je YouTube odstranil več kot 130.000 videoposnetkov, proti čemur so se nasprotniki borili tako,...

politico.com - Facebook je v poizkusu zajezitve širjenja dezinformacij o covidu februarja onemogočil deljenje vsebin, ki so trdile, da je covid-19 ustvaril človek. To trditev je uvrstil na seznam zavajajočih izjav o zdravstvenih temah in cepivih, ki jih s pogoji uporabe ni dovoljeno širiti na platformi. Že lani so omejili širjenje drugih neresnic, denimo o cepljenju na splošno. Facebook bolj ali manj redno čisti tudi druge nesmisle, denimo teorijo zarote QAnon in podobno. Sedaj pa se obeta zanimiva sprememba. Facebook bo spet dovolili širjenje zapisov, ki trdijo, da je covid-19 plod človeškega dela.

Čeprav gre le za odločitev tehnološkega velikana, ki sam nima povezave s stroko, je to za posameznike lahko še pomembneje, saj Facebook številnim predstavlja glavni ali vsaj pomemben vir informacij o svetu. Facebookova odločitev je povezana tudi z zahtevo ameriškega predsednika Bidna, naj obveščevalne službe natančno raziščejo okoliščine vznika virusa. Peking je svojo preiskavo zaključil in Svetovno...

Slo-Tech - Facebook je sporočil, da bo še zaostril svojo politiko zoper škodljive objave na platformi, ki je bila še pred enim letom izjemno medla. Brisati nameravajo objave, ki vsebujejo neresnične trditve o cepivih, denimo o večkrat ovrženi teoriji, da cepiva povzročajo avtizem, in da je varneje dobiti covid kakor se cepiti proti njemu.

Izvršni direktor Mark Zuckerberg je kot velik zagovornik svobode govora dolgo vztrajal, da na Facebooku razen zakonsko prepovedanih objav in objav, ki vodijo do neposredne nevarnosti za telo, omejitev skorajda ne bo. A v letu 2020 je Facebook začel intenzivneje patruljirati po platformi. Oktobra so onemogočili nakup oglasov, ki so promovirali neresnice in zavajanja o cepivih. Decembra so dodali, da bodo odstranili objave s trditvami, ki so v nasprotju s podatki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ali pristojnih državnih agencij. Po januarskem napadu na kapitol, je tedanjega ameriškega predsednika odstranil s platforme.

Z novo politiko bodo prizadete...

Slo-Tech - Twitter, Facebook in YouTube so se dogovorili, da bodo sodelovali s preverjevalci dejstev (fact-checkers), oblastmi in raziskovalci pri iskanju načinov za omejevanje širjenja dezinformacij in teorij zarot o covidu-19. Še posebej na družbenih omrežjih mrgoli neresnic o cepivih in provenienci virusa, kar ima resne posledice na napore za zamejevanje epidemije. Podrobnosti, kako bodo to storili, niso razkrili.

Koordinator skupnega projekta bo britanska neprofitna organizacija Full Fact, ki bo usmerjala skupino, v kateri bodo poleg tehnoloških gigantov še britansko ministrstvo za digitalizacijo, kulturo, medije in šport, Reutersov inštitut za novinarske študije, Africa Check in kanadski Privacy Council Office ter še pet nevladnih organizacij za preverjanje dejstev (First Draft, International Fact-Checking Network, Boom, Chequeado, Maldita). V skupini bodo vzpostavili standarde odgovornosti za spopadanje z dezinformacijami in načine za ukrepanje. Ali bo to dovolj, bomo videli. Neresnice...

Slo-Tech - Facebook je sporočil, da širi svojo politiko glede sovražnega govora, ki sedaj vključuje vse objave, ki zanikajo ali izkrivljajo dejstva o holokavstu. Že dlje časa so odstranjevali objave, ki kakorkoli odobravajo zločine iz sovraštva in množične poboje, kar vključuje tudi holokavst. Novost pa je, da je odslej prepovedano tudi zanikanje in izkrivljanje dejstev o holokavstu. Izvršni direktor Mark Zuckerberg je ob tem povedal, je šlo za težko odločitev med svobodo govora in trpljenjem, ki ga je povzročil holokavst, a se je po predočitvi podatkov o širjenju antisemitskega nasilja odločil za prepoved.

To pomeni, da za razliko od politike nepodpiranja proticepilstva, kjer so prepovedali le plačljivo oglaševanje, zanikovalci holokavsta na platformi ne bodo mogli objavljati ničesar. Facebook redno odstranjuje sovražni govor in je samo v drugem letošnjem kvartalu odstranil 22,5 milijona objav. Facebooku je sledil tudi Twitter, ki je prav tako razširil svoja pravila uporabe in odslej

The New York Times - Facebook je včeraj napovedal spremembo svoje politike dopustnih oglasov. Medtem ko se dolga leta niso vmešavali v vsebino oglasov, dokler ti niso kršili zakonodaje, so v zadnjih dveh leti omejili, kaj se lahko oglašuje. Pred volitvami že od lani omejijo politične oglase, kar se bo zgodilo tudi z letošnjimi predsedniškimi volitvami v ZDA. Sedaj pa so se na seznamu nezaželenih oglaševalcev znašli proticepilci. Že vrsto let se na Facebooku krepijo skupine nasprotnikov cepljenja, letošnja zdravstvena situacija pa je Facebook spodbodla, da je prevzel aktivno vlogo.

Oglaševanje (plačane objave, reklame ipd.), ki trdi, da so cepljiva škodljiva, ali ljudi aktivno odvrača od cepljenja, ne bo več dovoljeno. Vodja iniciativ za zdravje v Facebooku Kang-Xing Jin je ob tem dejal, da je cilj podjetja poskrbeti, da informacije o varnosti in učinkovitosti cepiv dosežejo karseda širok krog ljudi, medtem ko oglase, ki bi z dezinformacijami škodijo javnemu zdravju, prepovedujejo. To ni edini primer...

Slo-Tech - Ameriška podjetja so začela bojkotirati Facebook, ker po njihovem mnenju ne stori dovolj proti sovražnemu govoru ter širjenju neresnic in manipulacij. Coca-Cola, The Hershey Company, Levi Strauss & Co, Unilever, Honda, Verizon, Pepsi in več kot sto manjših podjetij so napovedali ustavitev oglaševanja na Facebooku. Gre za odziv na kampanjo #StopHateforProfit, ki so jo 17. junija sprožile civilnodružbene organizacije NAACP, Color of Change in Anti-Defamation League. Kampanja je nastala kot odziv na smrt Georgea Floyda ob policijski aretaciji in sledečim protestom, v ozadju pa gre za dolgotrajne težave s širjenjem neresnic in netenjem sovraštva, za kar so prav družbena omrežja najboljši poligon.

Facebook večino svojih prihodkov ustvari z oglasi, zato ima prekinitev oglaševanja za podjetje velike finančne posledice. Delnice podjetja so po najavi bojkotov minuli teden izgubile skoraj desetino vrednosti. Kot pojasnjujejo v Starbucksu, ki ni del kampanje, a vseeno ne bo več oglaševal na...

Slo-Tech - Družbena omrežja so v zadnjih letih postala poligon za širjenje različnih teorij zarote in nasprotovanja uveljavljenim znanstvenim konsenzom, med katerimi ima na širšo družbo enega največjih vplivov gotovo debata o cepljenju. V zadnji številki Nature so objavili rezultate raziskave o širjenju različnih pogledov na cepljenje na omrežju Facebook. Ugotovili so, zakaj se proticepilski pogledi kljub manjšinski razširjenosti, nasprotovanju znanosti ter kritičnemu poročanju tradicionalnih medijev na družbenem omrežju širijo hitreje od nasprotnih stališč. V raziskavi avtorji ne okolišijo in v prvem stavku povzetka s 14 referencami zapišejo: Nezaupanje v znanost je nevarno.

Izkazalo se je, da ne zadostuje le poznavanje strokovne materije in njeno utemeljeno približevanje javnosti, temveč je treba podrobneje spoznati, kako in zakaj se širijo neresnice. Raziskavo je vodil Neil Johnson z Univerze George Washington, ki se ukvarja tudi z modeliranjem dogajanja na družbenih omrežjih in je lani...

Slo-Tech - Koronavirus postaja tista prelomna točka v zgodovini, ko so se družbena omrežja nehala deklarirati kot platforme (ki odstranjujejo zgolj nezakonite vsebin) in aktivneje začela voditi uredniško politiko. Po vrsti namreč odstranjujejo neresnične vsebine, povezane s koronavirusom in pridruženimi teorijami zarote, četudi te tehnično niso nezakonite. Minuli teden se je na YouTubu znašel 26-minutni videoposnetek, ki je izrezan iz "dokumentarnega" filma Plandemic (ki ni v celoti o koronavirusu). V intervjuju sogovornica niza neverjetne trditve o obstoječih cepivih za druge bolezni, ki da škodujejo imunskemu sistemu ljudi, in povezavi s koronavirusom. Posnetek si je ogledalo več kot osem milijonov ljudi.

Citirajoč javno zdravje, sta Facebook in YouTube posnetek odstranila in še vedno brišeta sveže kopije, ki jih ljudje nalagajo na družbeni omrežji. Ustvarjalci so namreč ljudem omogočili prenos filma in jih vzpodbujajo k širjenju po družbenih omrežjih. Twitter je posnetek sprva označil kot...

Slo-Tech - Pandemija koronavirusa je povzročila tektonske spremembe na Facebooku, ki doslej z redkimi izjemami (npr. neresnice ali zavajanja glede izvedbe volitev) ni vodil uredniške politike in ni posegal v objave na svoji platformi. Spričo izbruha koronavirusa pa so se temeljiteje lotili preverjati resničnosti trditev, ki jih izrekajo visoki politiki. Doslej se je na primer Twitter po lastnih besedah raje motil v smeri, da neresnic ni brisal, kakor da bi izbrisal karkoli preveč.

Tako je Facebook odstranil videoposnetek, na katerem je brazilski predsednik hodil po ulicah in ljudem razlagal, da je hidroksiklorokin učinkovito zdravilo za zdravljenje te bolezni. Posnetek je izbrisal tudi Instagram, ki je prav tako v Facebookovi lasti. Facebook je za The Verge izrecno potrdil, da je bila razlog za izbris trditev o hidroksiklorokinu. Za TechCrunch pa so v Facebooku povedali, da odstranjujejo objave, ki bi lahko povzročile telesno škodo. Hidroklorokin je zdravilo, podobno klorokinu, ki sta v...