Slo-Tech - Kalifornijsko prizivno sodišče je razveljavilo sodbo na prvi stopnji iz leta 2021 in odločilo, da so vozniki za Uber in Lyft pogodbeni podizvajalci in ne zaposleni. Sodišče je ocenilo, da je velika večina Predloga 22 v skladu z ustavo, medtem ko je bil na prvi stopnji zakon spoznan za protiustavnega. So pa nekatere določbe Predloga 22 vendarle neustavne, denimo omejitev sindikalnega združevanja.

Predlog 22 je bil sprejet na referendumu leta 2020 in je uvajal izjemo od zakona AB5 za podjetja, kakršno je Uber. AB5 namreč otežuje opredelitev izvajalcev v priložnostnih storitvah (gig economy) kot pogodbenih sodelavcev in podjetja napotuje na obravnavo kot zaposlenih. Po izjemi, ki jo uvaja s 60 odstotki podpore izglasovan Predlog 22, pa podjetja svojih voznikov ne bi štela kot zaposlenih, bi bili pa še vedno upravičeni do nekaterih socialnih pravic (minimalna plača), medtem ko povračila za uporabo lastnih sredstev, plačane bolniške odsotnosti ali zdravstvenega zavarovanja ne bi imeli....

The New York Times - Po razsodbi kalifornijskega sodišča, da Uber in Lyft voznike dejansko zaposlujeta, kar prinaša pravice in zavarovanja, ki jih mora seveda plačati delodajalec, podjetji iščeta obvoz okrog zakonodaje. Najprej sta podjetji družno grozili, da bosta Kalifornijo preprosto zapustili. Rok za uveljavitev razsodbe se izteče v četrtek. Podjetji sta se že pritožili, rekoč da je to prekratek rok za uveljavitev in da njuni vozniki želijo biti neodvisni.

Sedaj pa sta podjetji našli še en obvoz. Ena izmed možnosti je licenciranje svojih znamk, tako da bi delovali kot neke vrste franšiza. Na ta način vozniki ne bi bili v delovnem razmerju, ampak bi vozili za večje ponudnike (fleet operator), ki bi najemali franšizo Uber in Lyft. Tako na primer Uber deluje v Nemčiji in Španiji. Za zdaj še ni gotovo, da bo tak model zaživel tudi v ZDA, saj podjetji čakata, kako se bo razpletla zgodba v Kaliforniji, kjer so vložene pritožbe. Po franšiznem modelu bi se Uber in Lyft razbremenila odgovornosti, ki bo jo...

Slo-Tech - Sodišče v Kaliforniji je v tožbi zoper Uber in Lyft, ki so jo vložili kalifornijski državni tožilec in tožilci iz Los Angelesa, San Francisca in San Diega, na prvi stopnji odločilo, da so vozniki za Uber in Lyft zaposleni v skladu z zakonodajo AB5, ki je začela veljati januarja letos. Uber in Lyft, ki sta nastala v Kaliforniji, ves čas poudarjata, da si vozniki sami izbirajo delovni čas in osnovna sredstva, zato so samozaposleni. Zakonodaja, ki jo je Kalifornija sprejela lani, uvaja preprost test za to predpostavko, imenovan test ABC: podjetje ne sme neposredno nadzorovati delavčevega dela (A), delavec mora opravljati posel, ki ni osnovna dejavnost podjetja (B), kar delavec počne za podjetje, mora biti njegova vsakdanja poslovna dejavnost (C). Šele kdor izpolni vse tri pogoje, je resnično samozaposlen. Sodišče je ugotovilo, da sta Uber in Lyft "napak" razvrstila svoje voznike med samozaposlene.

Sodnik Ethan Schulman je v razsodbi zapisal, da delavci ne izvajajo dela, ki bi bilo...

Reuters - Odločitev je sprejela kalifornijska Komisija za gospodarske javne službe (California Public Utilities Commission oz. CPUC), sicer pristojni regulator za to področje, podlago za to pa je imela v pol leta starem zakonu, poimenovanem AB5, ki je podjetjem precej otežil izogibanje rednim zaposlitvam s sklepanjem pogodbenih razmerij. Zvezna država Kalifornija je zato pred mesecem dni že vložila tožbo zoper Uber in Lyft, zaradi domnevno napačne klasifikacije zaposlenih in posledične kršitve zakona.

Situacija je vsaj približno podobna kot pri nas, pogodbeno razmerje namesto zaposlitve namreč podjetjem omogoča precejšnje prihranke, saj t. i. prekarnim delavcem ni potrebno plačevati določenih ugodnosti, kot sta zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti. Vodstvi Uberja in Lyfta sta doslej zagotavljali, da je pogodbena zaposlitev po godu tudi njihovim zaposlenim, saj jim omogoča časovno prilagodljivo izvajanje dela.

Po današnji odločitvi namerava CPUC zaposlene pri...

Slo-Tech - Eden izmed posebej prizadetih segmentov med pandemijo je delitvena ekonomija (sharing economy), kamor se uvrščajo na primer AirBnB, Uber ali Lyft. Prvi bo moral zaradi padca povpraševanja odpustiti četrtino zaposlenih, nič kaj bolje pa ni v Uberju. Podjetje je v prvem letošnjem četrtletju ustvarilo 2,9 milijarde dolarjev izgube, kar je že sprožilo nekaj sprememb. Prodali so svoj Jump, ki se je ukvarjal z deljenjem koles in skuterjev, in je že pred tem posloval z izgubo. Uber bo odpustil 3700 ljudi, kar predstavlja 14 odstotkov zaposlenih. Uber je sicer večino izgube ustvaril zaradi investicij v sorodna podjetja v tujini, denimo Grab in DiDi. V konkurentu Lyftu bodo odslovili 17 odstotkov zaposlenih ali 982 ljudi.

Toda medtem ko glavna Uberjeva dejavnost usiha (marca in aprila je bil padec več kot 80-odstoten), je preporod doživela podružnica Uber Eats, ki dostavlja hrano. Ker je bilo druženje prepovedano, restavracije pa mnogokje zaprte, so ljudje pač več naročali dostavo. Prodaja...

Bloomberg - Uber in Postmates sta vložila tožbo zoper ameriško zvezno državo Kalifornijo zaradi novega zakona o zagotavljanju delavskih pravic delavcem, ki delajo v prekarnih oblikah. Uber, ki najema ljudi za prevažanje potnikov, a vztraja, da ni taksislužba, in Postmates, ki najema ljudi za dostavo pošiljk, trdita, da bo novi zakon neustaven. Diskriminiral naj bi namreč podjetja, ki se ukvarjajo z nudenjem storitev na poziv (gig economy) in ljudem onemogočal prožno delo. Zakon bo začel veljati jutri.

Podjetji trdita, da zakon samovoljno določa, kdo sodi med ponudnike prekarnega dela. Medtem ko so prodajalci, agentje, vozniki, ribiči in še nekaj skupin izvzeti, pa delavci pri Uberju, Postmatesu, Foodori, Lyftu in podobnih podjetjih niso. Ker zakon podjetjem nalaga, da morajo tudi zaposlenim v prekarnih oblikah plačati zdravstveno zavarovanje, pokojninske prispevke, nadure in vse ostale pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja, so začela obsežno lobirati. Uber in še nekaj podjetij je javno...

Slo-Tech - Uberjev največji konkurent Lyft je vreden 2,5 milijarde dolarjev. V zadnjem krogu je zbral 530 milijonov dolarjev svežega kapitala, od česar je glavnino, 300 milijonov, za 11,9-odstotni delež v podjetju prispeval japonski gigant s področja e-storitev, bančništva in digitalnih vsebin Rakuten. Preostanek so vplačali drugi investitorji, katerih identiteta še ni javno znana.

Lyft je tod manj znan, ker se za razliko od Uberja še ne širi izven ZDA. Zaradi tega imajo tudi manj težav z regulatorji, ker so v ZDA zakoni na področju prevoza ljudi za plačilo manj strogi. Ni pa povsem brez težav, saj trenutno čakamo na odločitev sodišča, ali so vozniki za Uber in Lyft pogodbeni sodelavci (interpretacija podjetij) ali zaposleni s pripadajočimi pravicami. Če bo razsodba...