»

Evropska komisija predstavila predlog direktive o pravici do popravila

Slo-Tech - Evropska komisija je objavila predlog nove direktive o popravilih naprav, ki uvaja dodatne obveznosti proizvajalcev pri zagotavljanju popravljivosti različnih izdelkov. Ta se bo nanašala na obdobje po izteku garancije, ko morajo brezplačna popravila ali zamenjava opraviti že po veljavni zakonodaji.

A tudi tu bodo manjše spremembe. Odslej bodo morali proizvajalci v garancijskem obdobju naprave brezplačno popraviti, zamenjava za novo pa bo možna šele, če bi bilo popravilo nesorazmerno dražje. Po tem obdobju pa bodo morali zagotavljati možnost popravila, katere časovna omejitev je odvisna od vrste izdelka. Za televizorje bo to veljalo sedem let, za pralne in sušilne stroje pa deset let. Za pametne telefone se obeta petletno zagotavljanje popravil. Izjema bodo le izdelki, ki jih fizično ne bo možno popraviti, kar bo treba dokazati.

Potrošniki bodo za vsak izdelek dobili posebno deklaracijo o popravljivosti (European Repair Information Form), ki jo bodo morali pripraviti proizvajalci....

21 komentarjev

New York sprejel prvi zakon o pravici do popravila elektronike v ZDA

Slo-Tech - Zvezna država New York je kot prva v ZDA sprejela zakon (Fair Repair Act) o pravici do popravila (right to repair) elektronskih naprav. Od sredine prihodnjega leta bo ob prodaji elektronskih naprav v New Yorku treba zagotoviti rezervne dele, orodja, ustrezna navodila in programsko opremo, ki bodo potrošnikom in neodvisnim serviserjem omogočali popravila. Zakon je senat sprejel z 49 glasovi za in 14 proti, medtem ko je spodnji dom glasoval 145 proti 1. Zakon mora podpisati še guverner.

Zakon ne vključuje medicinskih aparatov, bele tehnike, opreme za kmetijstvo, opreme za komunikacijo v sili in avtomobilov. Poenostavljeno povedano torej velja za zabavno elektroniko, a ni nujno, da bo pri tem ostalo. Zagovorniki pravice do popravila so se trudili in se še trudijo, da bi v prihodnosti to veljalo za čim širši krog izdelkov. Trenutno torej za zabavno elektroniko velja, da morajo proizvajalci za diagnostiko, vzdrževanje ali popravilo vsem neodvisnim serviserjem in lastnikom omogočati...

12 komentarjev

Do leta 2021 v EU tudi "pravica do popravila" za mobilne naprave?

vir: Flickr

Slo-Tech - Evropska komisija (EK) je objavila načrt, po katerem bi do leta 2021 za prenosnike, telefone in tablice začelo veljati posebna, trajnostno naravnana pravila. Če bo uveljavljen, bodo ponudniki morali poskrbeti, da bodo njihove naprave uporabne dlje časa kot doslej, torej sestavljene iz popravljivih ali vsaj zamenljivih delov. Prav tako pa bodo morale biti večji meri izdelane iz materialov, ki jih je možno reciklirati. Trenutno po ocenah v EU recikliramo približno 40 odstotkov elektronskih odpadkov.

Virginijus Sinkevičius, evropski komisar za okolje, je ob tem povedal, da je potrošniški model "kupi, uporabi, odvrzi" prišel do meje, ko je treba sprejeti ukrepe, ki vodijo v teko imenovano krožno gospodarstvo. Brez njega po njegovem mnenju EU ne bo mogla doseči zadanega cilja, torej postati gospodarsko območje brez emisij do leta 2050.

Napovedani ukrep je za zdaj na ravni deklarativnih zavez, vprašanje je, kako namerava EK vse to doseči v praksi? Bo zakon prisilil proizvajalce, da...

60 komentarjev

V EU premikanje urinih kazalcev še vsaj do leta 2021

Modro in oranžno obravane države so leta 2017 uporabljale poletni čas.

Slo-Tech - Po lanski internetni anketi, ki jo je o prehajanju z zimskega na poletni čas in nazaj izvedla Evropska komisija, je kmalu postalo jasno, da se bo prestavljanje ure poslovilo, ker je tako želela velika večina sodelujočih. Evropska komisija je septembra predlagala, da bi letos marca še zadnjikrat prestavili ure na poletni čas, kjer bi države bodisi ostale bodisi jeseni trajno prešle na zimski čas. Tako hitro vendarle ne bo šlo, saj bomo ure premikali do leta 2021, so danes izglasovali v Odboru Evropskega parlamenta za promet in turizem.

S 23 glasovi za in 11 proti so poslanci sprejeli resolucijo, po kateri bomo zadnjikrat ure na poletni čas prestavili v nedeljo, 28. marca 2021. Evropski parlament in tudi države članice so namreč menili, da bi bila hitrejša ukinitev premikanja ure...

53 komentarjev

Napadi na pravico do anonimnega komuniciranja

Sad Internet is sad.

vir: Telegraph News
Wikipedia - Ne da bi podcenjevali resnosti boja proti kriminalu oziroma terorizmu, moramo vendarle izpostaviti eno skrajno zaskrbljujočo misel: politiki širom oble se (ponovno? preprosto?) ne čutijo več dolžne kaj posebej utemeljevati posegov v človekovo pravico do miru pri svojem vsakodnevnem življenju in delu (zasebnost). Nova policijska pooblastila so kar sama od sebe "sorazmerna" in "nujna", škodljive posledice iz njih "zanemarljive", nasprotovanje njim pa "čudno" in "nedržavotvorno", če ne kar "sumljivo". Sorazmernost ukrepov se domneva ali domišlja, naj se slučajno že znajde na mizi.

Zgodovina cenzure je dolga, trnova ter lep opomnik na pomen in nevarnost, ki so jo...

68 komentarjev

Eksaflopi do leta 2018?

ComputerWorld - Te dni v Portlandu v Oregonu v ZDA poteka 22. konferenca na temo superračunalnikov, kjer se pametni ljudje srečajo in razmišljajo, kako sestaviti še hitrejše in zmogljivejše stroje. Namreč, trenutni rekorder je Cray XT5 z 224.256 jedri, ki domuje v Oak Ridge National Laboratory in zmore 2,3 petaflopa operacij na sekundo. Smeli načrti 11.000 tam zbranih mož pa so gradnja superračunalnika, ki bo vsaj tisočkrat zmogljivejši. Te supermašine v razredu eksa, naj bi omogočile iskanje odgovorov na nekatera vprašanja znanosti, za katera trenutno enostavno nimamo dovolj surove moči - med drugim študij podnebja, obnašanje fuzijskih reaktorjev pri milijonih stopinj Celzija in podobno.

Mejo teraflopa smo dosegli leta 1997, nato pa smo potrebovali 11 let za dosego petaflopa, kar je dosti bolje od Moorovega zakona. Kdaj bomo torej zmogli eksaflop? Bojda okrog leta 2018, če bo Moorov zakon obveljal. Trenutno najmočnejši superračunalnik porabi 7 MW, tisočkrat hitrejši pa bi lahko požrl do 2 GW,...

9 komentarjev

007: Pravica do hekanja

SecurityFocus Online - Joj, kaj dela denar v povezavi z Američani, korporacijami in seveda -- denarjem. Howard Berman, predstavnik holivuda, namreč pripravlja predlog zakona, po katerem bodo imetniki stvarnih pravic (natančneje, imetniki avtorskih pravic) v primeru "utemeljenega suma" lahko vdrli v osumljen računalnik, ki naj bi imel nelegalne kopije česarkoli zaščitenega pač. Pri tem vdiralec seveda ne sme kakorkoli ohromiti računala (virus).

Kaj to pomeni? Ja, kot je avtor članka lepo razložil na SecurityFocus Online-u, bo to meni dovoljevalo legalno vdrtje v FBIjev sistem, ker bom utemeljeno sumil, da so obiskali mojo spletno stran, kjer sem imel (zaščitene) fotografije iz morja. Kakopak, morda so jih ukradli, jojmene, morda pa so se celo obdržale v "browser cacheu"! Hitro jih pohekam ter zaščitim svoje interese, ko pa bom brskal po njihovih datotekah ter jih prenesel na svoje računalo, da bom sploh videl, kaj predstavljajo, pa bo FBI dobil utemeljen razlog, da mene heka nazaj.

Seveda tukaj govorimo o...

5 komentarjev