Evropski svet - Korak bliže smo evropski zakonodaji o uporabi umetne inteligence, potem ko sta svet EU in Evropski parlament včeraj dosegla okvirni dogovor o aktu o umetni inteligenci (AI Act). Ta določa pravila za uporabo umetne inteligence in predstavlja prvo zakonodajo na tem področju na svetu.

Ker evropsko zakonodajo na koncu z glasovanjem potrjujejo tudi v Parlamentu, kjer so predstavniki ljudstva, kakor na Svetu, ki zastopa interese držav, je uskladitev zakonskih predlogov med obema institucijama ključna. Njuni pogajalci so včeraj zvečer dosegli dogovor, ki ga označujejo kot zgodovinskega. Intenzivna pogajanja so trajala tri dni, njihov rezultat pa je bolj ali manj končna verzija zakonodaje, ki jo je Evropska komisija prvikrat predlagala leta 2021. V nadaljevanju so do sprejema možni manjši redakcijski popravki, večjih sprememb pa ne bo. V glavnem bo šlo za tehnične, pravne in jezikovne izboljšave, medtem ko je vsebinski del sedaj zaprt. Končno verzijo bodo nato dobili na Odbor stalnih...

Slo-Tech - Facebookov ustanovitelj in izvršni direktor Mark Zuckerberg je sporočil, da se je podjetje preimenovalo. Da bi izboljšali klavrno javno podobo, ki so jo načele razne afere (Cambridge Analytica, Frances Haugen in druge), bo podjetje odslej znano pod imenom Meta. Facebook želi s tem poudariti, da razvijajo naslednjo generacijo spletne interakcije, tako imenovane metaverzume, kjer se digitalno prepleta z resničnostjo.

Preimenovalo se je zgolj podjetje, medtem ko najpopularnejše družbeno omrežje ostaja Facebook. Zuckerberg pravi, da je prav to ime tako močno povezano z enim samim izdelkom, da je za podjetje potrebno novo, širše ime. Ostale storitve, kot na primer WhatsApp in Instagram, bodo prav tako obdržale svoja imena. Tudi na borzi bo podjetje od 1. decembra kotiralo z novo oznako (ticker) MVRS. Metaverzum sicer ni nov izraz, saj ga je Neal Stephenson prvikrat uporabil pred 29 leti v romanu Snow Crash, je pa v zadnjih mesecih postal hit v Silicijevi dolini. Predstavlja virtualna...

Evropska komisija - Podrobnosti predloga, imenovanega Data Governance Act, ki naj bi evropskim podjetjem zagotovil večjo konkurenčnost prek dostopa do ustreznih podatkov za poslovne in raziskovalne namene, sta včeraj predstavila Thierry Breton, evropski komisar za notranji trg in komisarka za konkurenco Margrethe Vestager.

EU namreč upa, da bo to prineslo pozitivne posledice na številnih področjih, kot je denimo personalizirano zdravljenje, boj proti klimatskim spremembam in razvijanje sodobnih kmetijskih tehnologij. V ozadju je širša strategija podatkovnega sodelovanja evropskih industrijskih panog, s katero naj bi nadoknadili zaostanek za Silicijevo dolino na eni in državno sponzoriranimi kitajskimi tehnološkimi giganti na drugi strani. EU se zaostanka trenutno najbolj zaveda na področju družbenih omrežij, spletnega nakupovanja in tehnologije pametih telefonov.

Model enotnega podatkovnega trga EU, ki ga predlaga Evropska komisija naj bi tako zagotavljal preglednost, nevtralnost in zaupanje...

Reuters - Thierry Breton, evropski komisar za notranji trg, je na videokonferenco povabil kakih dvajset podjetij, med njimi Apple, Amazon, Microsoft, Booking.com, Expedio, Trivago in DuckDuckGo. Evropska komisija (EK) si namreč želi slišati njihove poglede na bodoče urejanje digitalnih storitev in digitalnih trgov v EU. Dogodek je bil sprva sklican za 24. november, a so ga danes preložili na 2. december.

Kot je znano, bo nato Breton skupaj s komisarko za konkurenco Margrethe Vestager 9. decembra predstavil osnutka dveh pomembnih predpisov s tega področja, Digital Services Act (DSA) in Digital Markets Act (DMA). Prvi bo po do sedaj znanih podrobnostih od velikih podjetij zahteval, da regulatorjem in raziskovalcem razkrijejo delovanje njihovih algoritmov, pa tudi zgodovino oglaševanja. DMA pa bo velikim spletnim podjetjem nalagal posebna konkurenčna pravila, denimo razkrivanje poslovnih podatkov regulatorjem in tekmecem, po drugi strani pa bo tudi strožje nadziral njihovo morebitno...

Slo-Tech - Vedno bolj ko se približuje 2. december, ko bo Evropska komisija predstavila predlog svoje digitalne strategije oz. Digital services act, več podrobnosti prihaja na plano. Evropski komisar Thierry Breton je za nemški Welt am Sonntag povedal, da bo podjetja, ki ne bodo spoštovala pravil, lahko doletela tudi popolna ali delna prepoved delovanja na enotnem trgu EU. Takega pooblastila bruseljski regulatorji trenutno nimajo.

DSA bo med drugim urejal svobodo opravljanja digitalnih storitev na trgu EU, osrednja pozornost predpisa pa bo uperjena k enakim konkurenčnim pogojem na evropskih digitalnih trgih, kjer peščica velikih spletnih platform občasno ovira enakovreden dostop manjšim konkurentom. Ta podjetja, t. i. gatekeepers, bodo pod določenimi pogoji dolžna deliti svoje poslovne podatke s konkurenti in regulatorji, predvsem pa ne bodo smela nepošteno promovirati svojih storitev in izdelkov.

Med drugimi predlaganimi ukrepi so še izrekanje denarnih kazni, izločitev s trga, prisilna...

Slo-Tech - Konec prejšnjega meseca je na medmrežje pobegnil dokument, kako naj bi Google skušal vplivati na evropske politike, da bi ti manj strogo obravnavali tehnološke velikane. V dokumentu je Google orisal dvomesečno strategijo, kako bi "odstranil potencialne ovire" za svoj poslovni model, če bi EU sprejela zakonodajo, ki bi ga strožje regulirala.

Google je načrtovala agresivno kampanjo zoper francoskega komisarja Thierryja Bretona in druge. Google bi si prizadeval za pritisk na komisarja in krhanje podpore za prihajajočo zakonodajo v Bruslju (tako imenovani Digital Services Act). Sodeč po dokumentu, si Google želi spodkopati zamisel, da DSA za Evropejce ne bo prinesel dodatnih stroškov, in vsiliti zamisel, da bo omejil potencial interneta. Google se je v tej kampanji želel povezati tudi z drugimi velikani, denimo Bookingom. Google sprva dokumenta ni komentiral in ni želel potrditi, ali je pristen.

Sedaj pa se je direktor Sundar Pichai opravičil Bretonu. Evropska komisija je sporočila,...

Reuters - Strategijo v pismu naslovljenem na Margrethe Vestager, komisarko za digitalno Evropo, Thierryja Bretona, komisarja za notranje trge in Vero Jourovo, komisarko za vrednote in transparentnost, zahteva petnajsterica držav članic. Kot razlog navajajo, da naj bi s tem povezane lažne novice ogrožale gospodarsko okrevanje in doseganje zadanih digitalnih ciljev v EU.

Teorije zarote so doslej v desetih evropskih državah vodile k zažiganji baznih postaj in k napadom na vzdrževalce. Po mnenju avtorjev pisma pa je v zadnjem času na ozemlju EU opaziti še okrepljeno aktivnost anti 5G gibanj.

Države podpisnice zahtevajo več znanstvenih raziskav na temo morebitnega ogrožanja zdravja ljudi ter predlagajo kampanjo ozaveščanja glede dejstev, ki skrbijo nasprotnike 5G.

Države podpisnice - mimogrede, med njimi ni Slovenije - so Poljska, Švedska, Avstrija, Bolgarija, Hrvaška, Češka, Ciper, Estonija, Finska, Grčija, Latvija, Litva, Luksemburg, Portugalska in Slovaška.

Financial Times - Thierry Breton, komisar EU za notranje trge je v pogovoru za Financial Times (vsebina je plačljiva, alternativni vir) povedal, da si Evropa želi novih orodij zoper velika spletna podjetja, med drugim tudi pravno podlago za njihovo prisilno razbitje na manjše dele, prisilno prodajo njihovega poslovanja v EU, v skrajnem primeru pa tudi za popolno izključitev z enotnega trga stare celine. Ti ukrepi bi prišli v poštev v primeru, ko bi dominantni tržni položaj teh podjetij ogrožal interese uporabnikov ali manjših konkurentov. Thierry je sicer v intervjuju moč teh podjetij primerjal z neobvladljivo močjo velikih bank pred finančno krizo.

V Bruslju obenem razmišljajo o sistemu ocenjevanja, s katerim spremljali obnašanje teh podjetij na trgu, med drugim glede spoštovanja davčnih predpisov in hitrosti, s katero se odzovejo na odstranjevanje nedovoljenih vsebin. Prav neodzivnost pri slednjem naj bi dobila nekakšno lestvico naraščajočih kazni, ki bi se na koncu končala s prisilno...

The Verge - Znano je, da na Facebooku za preverjanje vsebin ob algoritmih strojne pameti, skrbijo tudi moderatorji iz krvi in mesa. Skupina ameriških moderatorjev je leta 2018 proti podjetju vložila skupinsko tožbo zaradi posledic, ki jih tako delo prinaša, med njimi sta tudi postravmatski sindrom in depresija, ki ju povzroča ogledovanje posnetkov samomorov, posilstev in umorov. Gre za podobna stanja, kot jih opisujejo vojaki po vrnitvi z vojnih območij. Moderatorji so pred sodiščem so zatrjevali, da Facebook v njihovih primerih ni poskrbel za varno delovno okolje, čeprav so jih v resnici zaposlovali Facebookovi podizvajalci.

Prejšnji teden sta sprti strani dosegli sporazum, ki ga mora v nadaljevanju potrditi še sodišče, v grobem pa določa skupno odškodnino v višini 52 milijonov ameriških dolarjev, ki si jo bo razdelilo 11.250 moderatorjev iz Teksasa, Arizone, Kalifornije in Floride, zaposlenih od leta 2015. Vsak bo prejel najmanj tisočaka, lahko pa tudi več, če so bili diagnosticirani s...

The New York Times - Včeraj se je javnosti predstavilo prvih 20 od skupaj 40 članov novega nadzornega (ne v korporativnem pomenu) odbora. Gre za nekakšen posvetovalni organ, v katerem bodo sedeli politiki, novinarji, aktivisti, univerzitetni profesorji - med njimi celo Nobelov nagrajenec - in neodvisno od vodstva ter zaposlenih v podjetju odločali o morebitni spornosti vsebin. Konkretno naj bi odborniki predstavljali pritožbeno instanco v primerih, ko Facebookovi moderatorji odstranijo določene vsebine, njihovo mnenje pa naj bi prevagalo nad odločitvami tako moderatorjev, kot tudi vodstva družbe.

Odbor bo vodila ugleda četverica, Catalina Botero-Marino je kolumbijska odvetnica, ki se je doslej ukvarjala predvsem s svobodo govora, Jamal Greene je profesor prava na (ameriški) University of Columbia, Michael W. McConnell pa na Stanfordu, medtem, ko je Helle Thorning-Schmidt nekdanja predsednica danske vlade. Kot so zapisali v svoji predstavitvi, so vsi veliki podporniki svobode govora, ki pa mora biti...

Slo-Tech - Facebookov CEO Mark Zuckerberg je trenutno na mini turneji po Evropi. Že v soboto je na münchenski varnostni konferenci opozoril na nujo po zakonski regulaciji škodljivih vsebin na spletu, saj po njegovem mnenju presoje o tem, kaj šteje za svobodo govora, ni mogoče prepustiti podjetjem, kot je njegovo. Vlade je pozval, naj pri sprejemanju zakonodaj o družbenih medijih sledijo modelu, ki ga sam že nekaj časa propagira in po katerem bi nanje gledali kot na nekakšen hibrid med medijem in telekomunikacijskim podjetjem.

Danes je prispel v Bruselj, kjer se je sestal s komisarko za konkurenco Margrethe Vestager, podpredsednico komisije Vero Jourovo in komisarjem za notranji trg in storitve Thierryjem Bretonom. Evropska komisija bo namreč v sredo predstavila smernice za zakonodajo, ki bi uokvirila uporabo umetne inteligence, zlasti na občutljivih področjih, kot sta zdravstvo in transport, pravičneje obdavčila velika spletna podjetja ter vzpostavila nekoliko bolj zavezujoča pravila za...

Slo-Tech - Paolo Gentiloni, do lani še italijanski premier, z novembrom pa evropski komisar za gospodarstvo, je izjavil, da bo EU ne glede na strinjanje drugih držav uvedla davek na digitalne storitve. Še več, Gentiloni je dodal, da doseganje soglasja glede tega vprašanja med državami članicami šteje za svojo prioriteto.

Znano je, da si nekatere evropske države močno prizadevajo za obdavčitev velikih tehnoloških družb, Francija je podoben davek celo že uvedla. A doseganje soglasja v celotni uniji bo težavno, saj imajo nekatere članice pri tem svoje interese. Irska recimo z nižjimi davki (in kratkimi poleti do ZDA) že dolga leta privablja tuje multinacionalke, da si na njihovih tleh odpirajo svoje evropske sedeže. Posledično te na...

Slo-Tech - Evropska komisija je Googlu izrekla 2,42 milijarde evrov kazni zaradi zlorabe prevladujočega položaja na trgu. To je daleč najvišja globa, ki jo je Evropska komisija izrekla kateremukoli podjetju zaradi kršitev protimonopolne zakonodaje. Najvišja možna kazen je bila sicer osem milijard evrov oziroma 10 odstotkov Googlovih prihodkov v lanskem letu. Google je že dejal, da se bo na odločitev pritožil.

Komisija je po sedem let trajajoči preiskavi ugotovila, da je Google zlorabil prevladujoč položaj na trgu iskalnikov, ko je sistematično favoriziral svojo storitev za primerjavo cen. Google je rezultate iz Google Shopping prikazoval ne glede na njihovo ustreznost, torej ni šlo za "organske" zadetke, temveč umetno promoviranje lastne storitve. Google ima sedaj 90 dni časa, da...

The Wall Street Journal - Googlove težave z Evropsko komisijo se nadaljujejo, poroča Wall Street Journal. Zaradi domnevnih kršitev protimonopolne zakonodaje, ki jo Komisija preiskuje že peto leto - vmes so propadli že trije poizkusi dogovora - Googlu grozi visoka globa. Postopek vodi evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager, ki nadaljuje delo svojega predhodnika Joaquína Almunie. Najvišja zagrožena kazen znaša 10 odstotkov letnega prometa oziroma okrog šest milijard evrov za Google, a tako visoke globe realistično ne pričakuje nihče. Doslej je bil najbolj oglobljen Microsoft, ki je skupno vplačal 1,7 milijarde evrov.

Po poročanju virov blizu Komisije, je ta že stopila v stik s podjetji, ki so vložila uradne pritožbe zoper Google, ter...

Bloomberg - Evropska komisija še vedno nadaljuje preiskavo o sumu Googlove zlorabe prevladujočega položaja, potem ko je februarja sprejeta poravnava propadla. Postopek, ki ga je začel prejšnji komisar Joaquín Almunia, sedaj nadaljuje danska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager.

Preiskava že vleče že štiri leta, propadli so trije poskusi dogovora. Vestagerjeva je ugotovila, da za sprejem kakršnekoli odločitve potrebuje več informacij, zato je Komisija pritožnikom in drugim udeleženim strankam v zvezi z internetnimi zemljevidi, spletnimi nakupi in drugimi storitvami, kjer tekmujejo z Googlom, potovanji poslala vprašalnike, je komisarka povedala na novinarski konferenci. Vestagerjeva se bo v naslednjih tednih tudi sestala s pritožniki,...

The Wall Street Journal - Evropski komisar za konkurenco Joaquín Almunia je resno oštel Google z besedami, da ima podjetje le še nekaj tednov časa, da pripravi predloge, kako se bo odzval na očitke o zlorabi prevladujočega položaja na trgu iskanja v spletu. Google namreč v Evropi obvladuje kar 95 odstotkov tega trga, kar je bistveno več kakor v ZDA. Če k temu prištejemo še strožjo zakonodajo in aktivnost varuhov konkurence, katerih odločitev sodišča po navadi ne razveljavijo, vidimo, da ima Google problem. Preiskava se je začela že novembra 2010.

Googlov prvi predlog lani aprila je bil za Komisijo nezadovoljiv, čeprav je predvideval dodatno označevanje lastnih zadetkov (Googlovih storitev) v iskanju. Tudi drugi predlog lanskega oktobra ni naletel na odobravanje, saj so ga...