Slo-Tech - Na letošnjem DEFCON-u, ki bo potekal avgusta, bo ameriška vojska prvikrat organizirala tudi tekmovanje v napadu na računalniški sistem satelita, ki je v orbiti. Izziv so pripravljali štiri leta, sedaj pa bo šlo zares. Podvig Hack-A-Sat 4 je klasično CFT (Capture the Flag) tekmovanje, ki predstavlja četrto iteracijo hekanja satelita. A medtem ko so Hack-A-Sat 1, 2 in 3 potekali na klonu, bo štirica namenjena napadu na pravi satelit.

Kvalifikacije so potekale 1. in 2. aprila letos. Satelit Moonlight so potem v orbito poslali 5. junija letos, kjer čaka na finale, ki bo potekal med 11. in 13. avgustom. Moonlight je bil izstreljen prav z namenom, da vanj nato vdrejo, zato ima številne varnostne mehanizme. Med drugim nima aktivnega pogona, zato ne glede na izid tekmovanja ne more predstavljati grožnje za druge satelite v orbitah. V kvalifikacijah je sicer sodelovalo 380 ekip, najboljši osem pa se je uvrstilo na DEFCON.

V preteklosti pa so etični hekerji že uspeli priti v druge satelite...

Slo-Tech - Ponedeljkova razstrelitev odsluženega sovjetskega satelita Kozmos 1408, ki ga je nenapovedano izvedla Rusija, bo imela posledice še desetletje ali več. Povzročila je nastanek več kot 1500 kosov, ki krožijo na višinah med 450 in 500 kilometrov in predstavljajo nevarnost za druge satelite, mednarodno vesoljsko postajo (ta je sicer niže na višini 400 kilometrov) in prihodnje izstrelitve. Kozmos 1408 je pred razpadom krožil na višini 465-490 kilometrov z inklinacijo 82,5 stopinje.

Cel teden so skupine, ki se ukvarjajo z vesoljsko varnostno in sledenjem grušču v orbiti, simulirale, iskale in sledile. EU SST (EU Space Surveillance and Tracking) ugotavlja, da je nastalo 1000-2000 delcev, ki krožijo na različnih višinah v eliptičnih tirnicah. Njihov perigej je med 400 in 500 kilometri, apogej pa vse do 1500 kilometrov. Obhodni časi znašajo od 90 do 104 minut. Nižji kosi bodo v naslednjih dneh deževali v atmosfero, kjer bodo zgoreli, višji pa bodo še leta dirjali okrog Zemlje. Več...

ESA - Evropska vesoljska agencija (ESA) je izdala redno letno poročilo o vesoljem okolju, v katerem analizirajo dogodke v orbitah okrog Zemlje in trende. Letos izrecno ugotavljajo, da se število objektov v orbiti povečuje prehitro. Trenutno ravnanje ni vzdržno in bo imelo hude posledice za uporabo satelitov in izstrelitve misij v prihodnosti, če ne bomo spremenili izrabe orbit.

Orbite so omejena dobrina, podobno kot elektromagnetni spekter, le da si jih delimo vsi Zemljani in da smeti v vesolju ostajajo dolgo časa. ESA ugotavlja, da je bilo od začetka vesoljskega raziskovanja v orbitah vedno več smeti kakor uporabnih satelitov, kar velja še danes. Število objektov v orbiti se še vedno hitro povečuje, tako po številu kakor po njihovi masi in površini. V zadnjem času se izboljšujejo tudi metode za spremljanje teh objektov, zato lahko sledimo čedalje manjših objektom. To je pomembno, ker se spreminja tudi porazdelitev satelitov. Čedalje več je manjših satelitov, ki so izstreljeni v...

Slo-Tech - Današnji dogodek je primerna priložnost, da ponovno spomnimo na čedalje večjo gnečo v orbiti. Danes ponoči okrog 0.39 bosta dva odslužena satelita s hitrostjo 14.7 kilometra na sekundo letela drug mimo drugega na razdalji 15-30 metrov. Enega izmed njiju (IRAS) so izstrelili leta 1983 kot prvi infrardeči vesoljski teleskop, ki pa je deloval manj kot leto dni. Drugi (GGSE-4) je v orbiti že od leta 1967, ko je ameriško letalstvo preizkušalo različne načrte za vesoljska plovila. Oba sta že davna odslužila svojo uporabnost, a sta ostala na višini 900 kilometrov, ker je tam zračni upor tako zanemarljiv, da niti v desetletjih sateliti ne padejo nazaj na Zemljo.

Bližnja srečanja satelitov in smeti v orbiti so sorazmerno pogosta, trki dveh satelitov pa zelo redki. Najznamenitejši se je zgodil leta 2009, ko sta se na višini 798 kilometrov nad Sibirijo zaletela delujoč satelit omrežja Iridium in odslužen ruski satelit. Tedaj je nastalo vsaj 1000 kosov smeti, večjih od 10 centimetrov, ki...

Slo-Tech - V 60 letih raziskovanja vesolja nam je uspelo lastno dvorišče pošteno nasmetiti. V različnih orbitah okrog Zemlje se drenja 23.000 identificiranih predmetov, ki segajo od Mednarodne vesoljske postaje do različnih delujočih satelitov in precej večjega števila odsluženih ali njihovih delov. V resnici je tam zgoraj prostora kar nekaj, in sicer med višinami 100 kilometrov (najnižje pogojno stabilne orbite) in 36.000 kilometrov (geosinhrona orbita) okrog 3 10¹⁴ km³, kaj ko so uporabne orbite precej redke in tam se gnete smeti. Poleg 23.000 znanih objektov (od teh je le kakšnih 1400 še delujočih satelitov), ki jim sledijo pri NASI, Evropski vesoljski agenciji in drugod, pa je še bistveno več manjših, katerih orbit ne poznamo. Ocenjujejo, da je tam zgoraj še okrog...

NASASpaceFlight.com - Evropska vesoljska agencija je včeraj poizkusila izstreliti prva operativna satelita za evropski satelitski navigacijski sistem Galileo. Izstrelitev je sicer uspela, a sta satelita pristala v napačni orbiti. Ni še jasno, ali ju bodo uspeli iz nizke dvigniti v želeno orbito.

Doslej so namreč v orbito pošiljali le štiri IOV-satelite (in-orbit validation). Peti in šesti satelit so izstrelili včeraj iz Francoske Gvajane z raketo Sojuz-2-1b Fregat-MT, uradno pa poročajo samo o izstrelitveni anomaliji. Gre za 700 kilogramov težka satelita, ki imata dve pasivni vodikovi uri, rubidijevo atomsko uro, generator signala, antene za oddajanje signala, prejemanje krmilnih ukazov, telemetrijo ter posebno anteno za...

Ars Technica - Vesoljske smeti so problem, o katerem so že pisali. Odsluženi sateliti, ostanki trkov, eksplodirane rakete in tudi povsem naravni asteroidi krožijo okrog Zemlje v različnih orbitah. V orbiti približno 400 kilometrov nad površjem najdemo tudi Mednarodno vesoljsko postajo (ISS), zato tam ostale smeti niso zaželene. Ker pa jih je vseeno nekaj, ima ISS zelo dodelan sistem za spremljanje in izogibanje.

Nevarnosti, ki jih povzročajo gneča in smeti v vesolju, niso le teoretične. Prvikrat smo to videli leta 2009, ko sta trčila delujoč satelit sistema Iridium in odsluženi ruski satelit, pri čemer sta razpadla na ogromno drobnih koščkov. Najaktualnejši primer se je zgodil pred poldrugim mesecem, ko je Ekvador izgubil svoj satelit v trčenju. Hitrosti tam zgoraj so pač...

Ben Klemens - Vesolje v bližini Zemlje oziroma naša orbita je sicer velika, a satelitov, ostankov odsluženih satelitov in druge vesoljske šare je že tako veliko, da predstavlja resno nevarnost za vesoljske trke. Prvi večji primer se je zgodil leta 2009, ko sta se zaletela delujoč satelit Iridium 33 in odslužen ruski vojaški komunikacijski satelit. V silovitem trčenju z relativno hitrostjo satelitov nad 40.000 km/h sta bila oba v celoti uničena in sta razpadla na tisoče manjših delcev. V začetku tega leta pa sta trčila ruski satelit BLITS in ostanki satelita, ki so ga Kitajci razstrelili v testu rakete. Najnovejša žrtev vesoljske krame pa je prvi in edini ekvadorski satelit.

Satelit Pegaso so...

Slo-Tech - V orbiti okoli Zemlje je vedno večji problem vesoljska navlaka ali smeti, ki jo sestavljajo deli različnih velikosti in ki tavajo po orbiti. Večinoma gre za ostanke odsluženih satelitov ali potrošni material, ki v vesolju ostane pri izstrelitvah plovil in satelitov. Problem narašča, saj so se sateliti v vesolju že zaletavali, prav tako pa so morali že izvajati obvoze in popravke orbite. Mednarodna vesoljska postaja je morala januarja letos z izrednim manevrom obiti ostane kitajskega satelita, ki so ga v testu svojih sposobnosti uničevanja satelitov namenoma razstrelili v 3000 delcev. Večinoma so ostali v orbiti, a...