Slo-Tech - Malokdo si je pred leti mislil, da bo ena prvih žrtev umetne inteligence spletna stran Stack Overflow. Središče programerske vednosti na internetu, kjer so bili začetniki pogosto poleg koristnih nasvetov deležni tudi pikrih pripomb in nemalokrat prav sovražnih komentarjev starešin, komajda še diha. Število zastavljenih vprašanj na mesec še vedno strmo pada in je doseglo najnižjo raven v zgodovini.

Tako hudo še ni bilo in nič ne kaže, da bo kdaj bolje. Število vprašanj je upadlo pod tisoč, temu primeren je tudi obisk in število odgovorov. Gre za razumljivo posledico razmaha umetne inteligence, ki številna programerska vprašanja rešuje hitro, takoj, često bolje in predvsem prijazno. Karkoli si že mislimo o skupnosti na Stack Overflowu, si njenega propada ni nihče zares želel.

Obisk je začel padati po pojavu ChatGPT, moderna orodja za programiranje pa so strani zabila zadnji žebelj v krsto. Paradoksalno se je umetna inteligenca v precejšnji meri učila tudi na Stack Overflowu, ki ga...

Slo-Tech - Spletna stran StackOverflow, kjer so uporabniki nekoč postavljali na stotisoče vprašanj na mesec, ki so dobila tudi kakovostne odgovore, je v najhujši krizi v zgodovini. Začela se je že pred široko dostopnostjo umetne inteligence, jo je pa slednja poglobila. Obisk strani upada od leta 2014, po letu 2020 pa je trend izrazitejši. Zadnji žebelj v krsto StackOverflowa je novembra 2022 zabil ChatGPT, ki so mu kasneje na pomoč priskočili še drugi modeli, denimo Claude in Gemini.

Že maja lani je obisk strani upadel na nivoje iz leta 2009, ko je stran začenjala delovati. Odtlej je šlo še na slabše in mesečna uporaba je dosegla 321 vprašanj, kar je najmanj doslej. Leta 2014, ko je bila stran na vrhuncu, je dobivala mesečno okoli 200.000 vprašanj.

StackOverflow ostaja le še bleda senca nekdanje veličine. Njegov duh altruistične pomoči souporabnikov ostaja na dev.to in Githubu, velik del te pomoči pa danes nudi umetna inteligenca. StackOverflow je molčeč spomenik nekdanjega časa, ki ima še...

Slo-Tech - Ker so pomočniki umetne inteligence čedalje uporabnejši tudi pri pisanju programske kode, programerji neredko posegajo po njih. To močno občutijo pri spletni strani StackOverflow, kjer je obisk v zgolj letu dni padel za 60 odstotkov. V primerjavi z rekordnim letom 2017 pa je že tri četrtine skromnejši.

Podatke so analizirali z vira StackExchange Data Explorer, ki šteje poizvedbe SQL v podatkovnih bazah StackExchange, med katerimi je StackOverflow prepričljivo največja. Uporaba strani od leta 2017 postopoma upada, zlasti po letu 2022 pa se je trend okrepil. Tedaj se je pojavil prvi ChatGPT, a morda to tudi ni edini razlog.

Pred dvema letoma je sicer StackOverflow prepovedal uporabo umetne inteligence pri odgovarjanju na vprašanja, saj so bili odgovori nezanesljivi in hkrati množični, kar je predstavljalo težave za moderatorje. A umetni inteligenci so po drugi strani pomagali, saj so sklenili pogodbe z OpenAI, Googlom in GitHubom o deljenju svojih vsebin za trening modelov umetne...

Slo-Tech - Stack Overflow, ki ga je Prosus za 1,8 milijarde dolarjev prevzel leta 2021, je v tem letu odpustil že dobro četrtino zaposlenih. Izvršni direktor Prashanth Chandrasekar je ob tem danes dejal, da želijo podjetje narediti vitkejše, da bi se vrnili k dobičkonosnosti. Lanska širitev je bila očitno pretirana.

Lani so v podjetju podvojili število zaposlenih in presegli število 500. Približno polovica novih zaposlitev je bila v oddelku marketinga, kjer so se ukvarjali s trženjem. Sedaj bodo najbolj krčili prav ta oddelek, a ni edini, ki ga bodo doleteli rezi. Odpuščali bodo tudi v podporni službah in drugod. Odpustili bodo več kot 100 zaposlenih oziroma približno 28 odstotkov.

Ob tem v Stack Overflowu niso pojasnili, zakaj odpuščajo. Zanimivo pa je, da se je lansko množično zaposlovanje začelo, ko je eksplodirala uporaba umetne inteligence v pisanju kode. To je vsekakor tveganje Stack Overflow in podobne forume, saj uporabniki za nasvet lahko vprašajo kar ChatGPT ali Barda, zato ne...

Slo-Tech - Na spletni strani StackOverflow najdemo kopico programerskih vprašanj in boljših ali slabših odgovorov, ki jih bralci ocenijo. Najviše ocenjeni odgovori so po navadi tudi pravilni, čeprav to ni nujno. Zanimivo zgodbo o tem je pripravil Andreas Lundblad, ki je avtor največkrat uporabljenega koščka kode s StackOverflowa. Predvsem je ironično dejstvo, da je njegov najpriljubljenejši kos kode vseboval hrošča, ki ga desetletje nihče ni opazil.

Da je njegov kos kode res popularen, sta lani pokazala Sebastian Baltes in Stephan Diehl z Univerze v Trierju. Njun projekt je bil sicer preveriti, kako pogosto, kod in pod katero licenco se v praksi pojavljajo kosi kode, ki so dostopni na strani StackOverflow. Stran namreč izrecno zapoveduje licenco CC BY-SA 3.0, a se vsi uporabniki tega ne držijo in kodo kopirajo vse naokoli. Večina ponovno uporabljene kode je nepravilno označena, sta ugotovila.

Vrnimo pa se k najpopularnejšemu kosu kode, ki je bil objavljen leta 2010. Šlo je za funkcijo, ki...

Slo-Tech - Pomudimo se še malo pri blokiranju oglasov, ki v zadnjih mesecih sproža ogromno polemik na internetu. Kot pri toliko drugih ravnanjih, se je tudi to pot aktivnost problematizirala, ko jo je usvojila kritična masa. Pri pripomočkih za blokiranje reklam v brskalnikih je očitno to okrog 20 odstotkov, kolikor znaša svetovni delež njenih uporabnikov med vsemi brskajočimi po internetu. In medtem ko se nekatere strani srdito borijo proti blokiranju oglasov, je drugim vseeno.

V debato se je vmešala namreč tudi stran Stack Overflow, kjer je uredniški odbor zavzel diametralno nasprotno pozicijo kot na primer Wired. Steve Feldman,...

Slo-Tech - Fraunhoferjev inštitut za varno informacijsko tehnologijo (Fraunhofer SIT) je objavil podrobno 77 strani dolgo poročilo pregleda kode programa za šifriranje podatkov TrueCrypt, ki so ga izvedli za nemški Zvezni urad za varnost v informacijski tehniki (BSI). V njem so potrdili rezultate predhodnih pregledov kode, da je TrueCrypt sorazmerno varen kos kode. Sicer vsebuje nekaj varnostnih ranljivosti, a ne v sami izvedbi šifrirnega algoritma, temveč v podporni kodi.

Spomnimo, da je Googlov Project Zero pred poldrugim mesecem v kodi TrueCrypta odkril dve resni varnostni ranljivosti, ki v teoriji omogočata pridobitev privilegiranega dostopa do računalnika, na katerem teče TrueCrypt. Poleg teh ranljivosti je Fraunhofer SIT v kodi našel še nekaj...

Mozilla.org - Iz Mozille so sporočili, da je neznani napadalec nepooblaščeno dostopil do varovanega dela sistema Bugzilla, kjer so bili objavljeni hrošči in ranljivosti, ki do izdaje popravkov niso javno dostopni. Napadalec je uporabil identifikacijske podatke enega izmed upravičencev do dostopa, ki jih je slednji uporabil tudi na ostalih straneh, zato je vdor vanje razkril tudi možnost dostopa do Bugzille. Tehnično torej niso bili zlomljeni varnostni mehanizmi Bugzille, so bili pa ti pomanjkljivi in jih je Mozilla že izboljšala.

Pojasnjujejo, da je napadalec zagotovo vstopil v Bugzillo že lanskega septembra, nekateri indici pa kažejo, da je imel dostop morebiti že vse od septembra 2013. Takoj po odkritju incidenta so v Mozilli...

Ars Technica - Čeprav se je razvoj TrueCrypta končal na sila čuden način, je program še daleč od mrtvega kosa kode. Medtem ko se je razvijalska ekipa iz neznanih razlogov odločila opustiti svoje delo, projekt temeljitega varnostnega pregleda kode (security audit) še vedno teče.

Projekt Open Crypto Audit, ki je že lani začel pregledovati njegovo kodo, se nadaljuje. Za financiranje tega početja so nameravali zbrati 25.000 dolarjev, pa so do danes nabrali že več kot 70.000 dolarjev, kar je več kot dovolj za pregled kode. Kenn White, ki vodi organizacijo pregleda, je povedal, da se pregled nadaljuje ne glede na razvoj dogodkov.

Spomnimo, da je prva faza pregleda že končana. Pri analizi kode so namreč ugotovili, da razen nekaj površnosti resnih napak,...

Slo-Tech - Toyota se je v razvpitem oklahomskem procesu poravnala z voznico avtomobila Toyota Camry letnik 2005, ki je septembra 2007 povzročila prometno nesrečo s smrtnim izidom za sopotnico. Toyota bo morala zaradi težav z elektroniko v avtomobilu, ki je povzročila prometno nesrečo, izplačati tri milijone dolarjev. Če se stranki ne bi poravnali, bi sodišče prisodilo kazensko oziroma eksemplarično odškodnine (punitive damages), kjer so zneski še bistveno večji.

O slabi kodi, ki poganja svet, smo že pisali. Večina kode v modernih elektronskih napravah zaradi ekonomskih razlogov ne gre skozi temeljit postopek nadzora kvalitete. Kodo je mogoče pisati praktično brez hroščev, kot dokazujejo vesoljska plovila in letala, a to terja nesorazmerno veliko časa in stroškov. Prav v...