New Scientist - Ameriški kirurgi so na nedavni konferenci objavili, da so vsaj enega pacienta zbudili po urgentni operaciji na hitro podhlajenem telesu pri blizu desetih stopinjah Celzija, ko so bili njegovi življenjski procesi več ur praktično ustavljeni. Toda natančne podatke o posegu so obljubili šele za konec prihodnjega leta.

Človeško telo pri normalni temperaturi v okolici 37 stopinj Celzija potrebuje stalen dotok kisika, sicer hitro pride do celičnih okvar - v možganih že po približno petih minutah. Dolgo že vemo, da ohlajanje telesne temperature celične procese precej upočasni, s čimer se čas do okvar podaljša. To je bistvo rabe podhlajevanja v kirurgiji z metodo DHCA (Deep Hypothermic Circulatory Arrest), ki so jo razvili že v petdesetih letih prejšnjega stoletja za operacije na prsnem košu. Pacienta se s hladno kopeljo in podobnimi prijemi ohladi na temperature med 20 in 25 stopinjami Celzija, nakar imajo zdravniki nekaj deset minut časa, da ga operirajo brez dovoda krvi v možgane....

IEEE Spectrum - Na srečanju agencije DARPA v Detroitu so pokazali prvo monolitno tridimenzionalno integrirano vezje, napravljeno na proizvodni liniji komercialne livarne. Dosežek je dodatno zanimiv, ker računsko logiko sestavljajo tranzistorji iz ogljikovih nanocevk, pomnilnik pa je RRAM, napravljen iz memristorjev. Gre za enega od projektov v ambicioznem Darpinem programu Electronics Resurgence Initiative, s katerim želijo korenito spremeniti načine snovanja in proizvodnje elektronskih komponent.

Ob omembi 3D čipov danes nihče več ne bo posebno vznemirjen, saj jih že imamo v širši uporabi, na primer v pomnilniku flash. Napravijo jih tako, da posamezne sloje silicija zlagajo v višino in jih med seboj povežejo s kontakti (through-silicon vias ali TSVs). Grda...

The Verge - Elon Musk je na prvi javni predstavitvi Neuralinka, svojega podjetja za razvoj vmesnikov med možgani in računalnikom, pokazal robota za kirurško vsajanje mehkih elektrod v možgane in napovedal prve eksperimente na ljudeh že v prihodnjem letu.

Vstavljanje elektrod v človeške možgane je v tem stoletju že postala stalna praksa pri zdravljenju nekaterih tegob, na primer epilepsije in Parkinsonove bolezni. Vrhunec takšnega sporazumevanja med možgani in stroji danes predstavlja grob nadzor preprostih robotskih okončin, pa še to zgolj v eksperimentalnem okolju. Od pravega vmesnika med možgani in računalnikom, ki bi znal operirati s kompleksnimi podatki, nas loči še dosti znoja in potrebnih tehnoloških prebojev. Ravno to pa je...

scmp.com - Kitajski znanstveniki so v laboratoriju uspeli ustvariti plazmo, katere temperatura je kar za trikrat presegla temperaturo v jedru našega sonca, poroča South China Morning post. Po domače povedano, Kitajci so korak pred ustvarjenjem "umetne zvezde", ki bi teoretično lahko nadomestila vse druge vire energije. Gre seveda za tehnologije nuklearne fuzije, ki je do sedaj bolj ali manj veljala za znanstveno fantastiko.

In kaj so Kitajci pravzaprav storili? V reaktorju v obliki krofa, ki so ga poimenovali Experimental Advanced Superconducting Tokamak (EAST), so segreli vodikov plin na temperaturo približno 50 milijonov stopinj Celzija (za primerjavo, srce sonca žari s temperaturo 15 milijonov stopinj Celzija). Dosežek kitajskih znanstvenikov...

ComputerWorld - Te dni v Portlandu v Oregonu v ZDA poteka 22. konferenca na temo superračunalnikov, kjer se pametni ljudje srečajo in razmišljajo, kako sestaviti še hitrejše in zmogljivejše stroje. Namreč, trenutni rekorder je Cray XT5 z 224.256 jedri, ki domuje v Oak Ridge National Laboratory in zmore 2,3 petaflopa operacij na sekundo. Smeli načrti 11.000 tam zbranih mož pa so gradnja superračunalnika, ki bo vsaj tisočkrat zmogljivejši. Te supermašine v razredu eksa, naj bi omogočile iskanje odgovorov na nekatera vprašanja znanosti, za katera trenutno enostavno nimamo dovolj surove moči - med drugim študij podnebja, obnašanje fuzijskih reaktorjev pri milijonih stopinj Celzija in podobno.

Mejo teraflopa smo dosegli leta 1997, nato pa smo potrebovali 11 let za dosego petaflopa, kar je dosti bolje od Moorovega zakona. Kdaj bomo torej zmogli eksaflop? Bojda okrog leta 2018, če bo Moorov zakon obveljal. Trenutno najmočnejši superračunalnik porabi 7 MW, tisočkrat hitrejši pa bi lahko požrl do 2 GW,...

Slashdot - Raziskovalci iz Univerze v Antwerpnu so bili pri svojem razvoju topografske opreme soočeni z večnim izivom pomankanja procesorske moči, vendar so namesto običajnega pristopa (izgradnje pravega in tudi primerno dragega superračunalnika) ubrali povsem svež pristop.

Svoj superračunalnik so se odločili zgraditi iz štirih NVidiinih grafičnih kartic GeForce 9800 GX2 in zahvaljujoč Nvidiini tehnologiji CUDA so pri svojem delu dosegli rezultate, ki so presegali zmogljivosti univerzitetnega superračunalnika CalcUA, ki ga je univerza kupila marca 2005 za 3,5 milijona evrov.


Da zahteva takšna procesorska moč tudi spodobno hlajenje je samoumevno - ob neobremenjenem sistemu se GPU-ji grejejo z zavidljivih 55 stopinj celzijami, ob popolnoma obremenjenem in nenavitem sistemu dosežejo temperature 86...