Slo-Tech - Po zgledu EU in ZDA, kjer morajo biti rezultati javno financiranih raziskav tudi javno dostopni, bo sedaj še Japonska uvedla načela odprte znanosti. Prihodnje leto bodo morali biti članki, ki jih objavijo japonski raziskovalci, brezplačno dostopni tudi v institucionalnih repozitorijih. Na ta način želijo izboljšati dostopnost, trajnost in sledljivost izsledkov. Poleg člankov bodo v repozitorijih shranjeni tudi vsi pridobljeni raziskovalni podatki.

Na Japonskem bodo vzpostavili 10 milijard jenov težak sklad (58 milijonov evrov), s katerim bodo standardizirali obstoječe institucionalne repozitorije. Izmed 800 japonskih raziskovalnih inštitucij jih namreč že več kot 750 uporablja svoje. Prav tako je na Japonskem od leta 2022 na voljo strežnik za deljenje rokopisov Jxiv, ki deluje podobno kot arXiv, a ga pozna le petina raziskovalcev.

Zanimivo je, da se je Japonska odločila za pragmatično rešitev zelenega odprtega dostopa. Javno odklenjeni bodo rokopisi, kot so sprejeti v objavo, a...

Slo-Tech - ZDA, ki so največji javni financer znanosti na svetu, so napovedale veliko in pomembno spremembo v dostopnosti rezultatov raziskav. Od leta 2026 bodo morali biti vsi rezultati, ki so nastali z javnim financiranjem, prosto dostopni takoj ob objavi. Služba za politiko znanosti in tehnologije (Office of Science and Technology Policy, OSTP) je to zahtevo prenesla na vse javne financerje, denimo NIH, ki bodo morali poskrbeti za prilagoditev svojih pravil. Večji financerji imajo pol leta časa, ostali leto dni. Sprememba utegne močno vplivati na založniški trg znanstvene periodike. Ideja ni nova, saj je tudi v ZDA na mizi že več let.

Da so rezultati javno financiranih raziskav dostopni, je predpisano še sedaj, tudi v EU, a je bil dopusten tudi embargo. Tako se imenuje obdobje, ko so znanstveni članki lahko zaščiteni za plačljivimi zidovi (paywall) založnikov. Po tem času morajo biti dostopni članki ali pa vsaj rokopisi, torej nestavljeni in nerecenzirani. OSTP ne zahteva, da so vsi...

Slo-Tech - Čeprav uradnih vesti še ni, iz Bele hiše pritekajo neuradne informacije, da naj bi Donald Trump še zaostril zahtevo Obamove administracije, da morajo biti rezultati javno financiranih raziskav prosto dostopni najpozneje leto dni po objavi. Trump želi zahtevati, da so vsi rezultati takoj prosto objavljeni. Čeprav gre zgolj za neuradne vesti, je bil že sam namig dovolj, da so se založniki množično odzvali in jeli kritizirati to napoved. Na kocki je ogromno denarja; samo Elsevier je lani ustvaril okrog štiri milijarde dolarjev dobička, od tega z znanstvenimi revijami približno milijardo.

Objavljanje znanstvenih člankov je velik posel, a ne za raziskovalce, temveč založnike. Ker financerji kakovost dela v veliki meri ocenjujejo po tem, kje so bili rezultati objavljeni, raziskovalci kaj dosti izbire nimajo. Veliki založniki, katerih revije so si v minulih letih pridobile visoke faktorje vpliva, pa to izkoriščajo. Tako imamo shizofreno situacijo, ko založniki dobivajo trojno plačilo....

Slo-Tech - Sundarapandian Vaidyanathan je v svetu znanosti sorazmerno neznano ime. Poučuje na raziskovalnem inštitutu Vel Tech v Chennaiju, kjer se ukvarja s teorijo kaosa in nelinearno dinamiko. Za njegova dela ni slišal skoraj nihče, zato je pogled v njegovo bibliografijo presenetljiv. Ima več kot 18.000 citatov in Hirschev indeks 88, kar sta številki, ki ju bodo takoj razumeli vsi raziskovalci in znanstveniki. Za laike: po bibliometričnih kazalnikih je Vaidyanathan znanstveni velikan, ki se lahko postavi ob bok nobelovcem.

Vaidyanathan...

Science Magazine - Septembra lani se je 16 financerjev znanosti iz 13 evropskih držav združilo v koalicijo za Plan S, kot se imenuje iniciativa za odprt dostop do znanstvenih objav. Združeni v Koalicijo S zahtevajo, da so od leta 2020 vse znanstvene objave, ki izvirajo iz javno financiranih raziskav, objavljene v revijah ali platformah, ki nudijo skladen prost dostop. Do tega datume je le še leto dni, podpora ideji pa raste. Trenutno jo uradno podpirajo agencije iz Avstrije, Finske, Francije, Irske, Italije, Luksemburga, Nizozemske, Norveške, Poljske, Slovenije, Švedske in Velike Britanije.

Trenutno so namreč znanstvene objave v krizi. Številne najuglednejše revije so plačljive in zelo drage, saj letne naročnine stanejo tudi več sto tisoč evrov za posamezno organizacijo....

Slo-Tech - Imejmo pred seboj tri znanstvene članke - eden je bil objavljen v European Journal of Organic Chemistry (EurJOrgChem), drugi v European Journal of Chemistry (EurJChem), tretji pa v Chemistry: A European Journal (ChemEurJ). Na prvi pogled so članki videti spodobno, revije pa, razen strokovnjakom za organsko kemijo, delujejo podobno. V resnici je ChemEurJ precej ugledna revija (s faktorjem vpliva 5,16), EurJOrgChem solidna revija (2,8), EurJChem (0,63) pa izkoriščevalska oziroma plenilska revija. V prvih dveh revijah lahko pričakujemo verodostojne raziskave, ker so članki podvrženi rigoroznemu pregledu (peer review), v tretji pa ne. In...

Slo-Tech - Ta teden so raziskovalci na švedskih univerzah in inštitutih, ki jim dostop do znanstvenih člankov zagotavlja Švedska narodna knjižnica, pri branju člankov v Elsevierjevih revijah dobili obvestilo, da nimajo več dostopa do člankov, objavljenih po 1. juliju. Švedska je tako naslednja v vrsti držav, ki je zaradi astronomsko visokih naročnin odpovedala Elsevierjeve naročnine, kar so pred poldrugim letom storili tudi Nemci.

V znanosti se odličnost raziskovalcev žal v veliki meri s kakovostjo revij, v katerih so uspeli objaviti članke. Definicija kakovosti revije je problematična, a pomemben dejavnik je faktor vpliva, ki poenostavljeno povedano pove, kako pogosto se objavljen članek v naslednjih dveh letih citira. Ker je znanstvena odličnost ključ za...

Slo-Tech - Nekoliko v senci velikih bitk, ki jih RIAA, MPAA, BSA in druge cehovske organizacije lastnikov avtorskih pravic bijejo proti The Pirate Bayu in ostalim stranem, ki omogočajo nelegalno razpečevanje avtorsko zaščitenih vsebin (glasbe, filmov, programov), poteka velik boj tudi v znanstvenem svetu. Tu je razlika med legalnim in legitimnih še nekoliko večja, raziskovalci, znanstveniki in financerji pa imajo popolnoma drugačen interes kot založniki. In vmes stoji robinhoodovski Sci-Hub ali pirate bay znanstvenega sveta. Ta se je sedaj znašel v središču medijske pozornosti, kar bo trenutni status quo nagnilo v eno ali drugo stran.

Daljšo predzgodbo smo na naši strani opisovali že na dolgo in široko, zato na kratko povzemimo. V romantičnih časih, ko je...

Nature - Založnik revij iz skupine Nature (NPG) je danes sporočil, da bodo odslej vsi članki brezplačno dostopni na internetu. Dostop bo omejen, saj ne bo dovoljeval kopiranja ali tiskanja, a je to še vedno boljše kot nič.

O založnikih znanstvenih revij je bilo na naših straneh prelitega že mnogo črnila. Glavni problem so drage naročnine, ki jih založniki zaračunavajo knjižnicam, in nerazumno visoke posameznih člankov, če revije nimamo naročene. Cene niso javne, ker se vsaka knjižnica in univerza pogaja z založnikom, ki potem ceno prilagodi njeni velikost in finančnemu položaju, a že kratek sprehod po Supervizorju razkrije, da gre za naročnine samo z ljubljanske univerze več stotisoč evrov letno. Zlasti v...

Nature - Večkrat smo že pisali o problematiki dostopnosti znanstvenih člankov, ki so večidel plod javno financiranih...