Slo-Tech - Nemško ustavno sodišče v Karlsruheju je razsodilo, da evropska pravica do pozabe na internetu velja tudi za primer moškega, ki je bil pred 37 leti na dosmrtno ječo pravnomočno obsojen zaradi umora dveh ljudi na križarki Apollonia. Moškega, ki je sedaj star 77 let, so izpustili leta 2002, sedaj pa si prizadeva, da njegov priimek ne bi bil več povezan s tem zločinom. Trenutno se namreč njegove ime še vedno pojavi pri iskanju po tem terminu, saj je Der Spiegel leta 1999 na spletu objavil tri članke iz let 1982 in 1983 o tem primeru.

Nemško sodišče je leta 2012 zavrnilo zahtevo, češ da pravica do zasebnosti v tem primeru ne prevlada nad pravico javnosti do obveščenosti in pravico do svobode tiska. Toda vmes se je zgodilo leta 2014, ko je Evropsko sodišče (ECJ) razsodilo, da v Evropi velja pravica do pozabe. Temu je sledilo tudi nemško ustavno sodišče, ki je sprejelo pritožbo in razsodilo drugače kot sodišče pred sedmimi leti. Še vedno pa velja, da ta pravica velja samo v EU, zato...

ECJ - Sodišče Evropske unije (ECJ) je v primeru francoskega informacijskega pooblaščenca (CNIL) proti Googlu razsodilo, da slednjemu ukrepov, povezanih s t. i. pravico do pozabe ni potrebno izvajati zunaj EU. V praksi to pomeni, da mora Google, ko prejme ustrezen zahtevek, sporne povezave odstraniti le iz iskalnih zadetkov v državah članicah EU, ne pa tudi drugod po svetu. Zaradi česar je mogoče do njih še vedno dostopati z maskiranjem svoje lokacije ali preprosto z uporabo kakega VPN omrežja. Pomeni pa nekako tudi to, da namen vzpostavitve instituta pravice do pozabe ni zaščita posameznika, pač pa zgolj skrivanje določenih podatkov pred prebivalci EU.

Spor ima korenine v letu 2015, ko je CNIL od Googla zahteval globalen umik določenih spornih povezav, Google pa je te povezave s svojim geoblokiranjem umaknil le za uporabnike v EU. CNIL je zato podjetju izrekel globo v višini 100.000 evrov, Google pa se je branil, da bi tak način izvajanja pravice do pozabe lahko zlorabili nedemokratični...

ECJ - Sodišče Evropske unije (ECJ) je razsodilo, da pravica do zasebnosti družine ne more ščititi kršiteljev avtorskih pravic pred odgovornostjo. Tako gledišče bi namreč po mnenju sodnikov škodovalo temeljnim pravicam lastnikov avtorskih pravic.

Sodba izhaja iz dobrih osem let starega primera, ko je Nemec Michael Strotzer na P2P omrežju delil neko zvočno knjigo. Lastnik avtorskih pravic, nemško podjetje Bastei Lübbe AG je zato zoper njega vložilo tožbo in od njega zahtevalo plačilo odškodnine. A Strotzer se je na sodišču zagovarjal, da njegovo domače omrežje, ki je bilo sicer zavarovano, uporabljajo tudi drugi družinski člani, ki živijo v istem gospodinjstvu. Pri tem pa sodišču ni bil...

Slo-Tech - Kot smo pisali prejšnji mesec, je naše Ustavno sodišče sledilo aprilski odločitvi Sodišča EU in delno tudi štiri leta stari odločitvi nemškega Zveznega ustavnega sodišča ter razveljavilo celotno XIII. poglavje Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1), ki je določalo obvezno in dolgotrajno hrambo prometnih podatkov za potrebe policije, SOVE in OVS MORS (in še koga). S tem se (žal zgolj do nadaljnjega) zaključuje 8-letno obdobje sistematičnih kršitev človekovih pravic bolj ali manj vseh prebivalcev Slovenije. V tem prispevku si bomo malo na daljše (tl:dr) pogledali vsebino odločbe,...

Slo-Tech - Danes je Ustavno sodišče strankam v postopku razposlalo sodbo v zvezi z zahtevo Informacijskega pooblaščenca za oceno ustavnosti določb XIII. poglavja Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) o obvezni hrambi podatkov o prometu elektronskih komunikacij.

Sodišče je v sodbi v glavnem sledilo sodbi ECJ iz aprila letos in ugotovilo, da gre pri hrambi, kot smo jo poznali do sedaj za popolnoma nesorazmeren poseg v pravico do zasebnosti iz 38. člena ustave.

Ustavno sodišče tako z dnem objave sodbe v Uradnem listu (najverjetneje naslednji torek) razveljavlja celotno XIII. poglavje Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) in operaterjem nalaga takojšnje uničenje na tej podlagi zbranih...

TorrentFreak - Evropski pogled na pravne dileme okoli deljenja datotek je praviloma bolj trezne narave kot v čezlužju, kjer se založniki res po vsej sili trudijo (glej serijo prispevkov o novem varnem pristanu) ponudnikom spletnih storitev na pleča obesiti obveznost, da na svoje stroške (seveda) patruljirajo dejanja svojih uporabnikov in sproti brišejo morebitne sporne vsebine. Luksemburško Sodišče EU tako vztraja na svoji poziciji, da ponudniki interneta ne rabijo aktivno filtrirati svojega prometa. Zato je toliko bolj zaskrbljujoča sveža odločba nemškega zveznega vrhovnega sodišča v zadevi Atari proti Rapidshare, kjer so slednjim pravzaprav zapovedali filtriranje.

Zadeva se...

Slo-Tech - Še ena zanimiva iz luksemburških sodnih dvoran: Sodišče Evropske Unije je pred malo več kot mesecem dni odločal v sporu med italijanskim združenjem izvajalcev in založnikov in zasebnim zobozdravnikom, glede vprašanja, ali mora slednji zaradi predvajanja glasbe v svoji ordinaciji plačati nadomestilo. Rekli so, da ne, ker se nadomestilo za javno priobčitev glasbe plačuje zgolj in le, ko se glasba dejansko priobči javnosti in to v pridobitni namen.

Zadeva je odraz širših svetovnih trendov prekomernega licenciranja glasbe, ter (zlo)rabe pravnega sistema v ta namen. Zgodila se je v sosednji Italiji, kjer je lokalno združenje proizvajalcev fonogramov (Società Consortile Fonografici) stopilo v stik z italijansko zbornico...

Slo-Tech - Sodišče Evropske Unije nam je v četrtek dostavilo rano božično darilo, ko je v zadevi Scarlet Extended proti SABAM (povzetek v angleščini, sodba v slovenščini) odločilo, da pravo EU prepoveduje vzpostavitev celokupnega filtriranja interneta na nivoju ISP-ja samo zato, da se prepreči piratiziranje avtorsko zaščitenih vsebin s p2p in podobnim programjem. S tem so efektivno prepovedali deep packet inspection in podobne tehnologije, ki bi, če bi ostale, lahko hitro privedle do obsežne cenzure interneta v Uniji.

Sodišče je povedalo, da avtorska pravica ni absolutna, zato je pri odmeri odločitev za njeno varovanje treba upoštevati tudi pravice tako ponudnikov kot uporabnikov interneta. Pri prvih pride v poštev zlasti svobodna gospodarska pobuda, ki ne dopušča...