VentureBeat - Intel je predstavil orodje FakeCatcher, ki je po njihovih besedah prvi detektor deepfakov v realnem času, kar mu uspeva s 96-odstotno natančnostjo. Orodje, ki so ga razvili v sodelovanju s State University of New York, uporablja Intelovo programsko in strojno opremo. Deepfake prepoznava z analizo "krvnega obtoka" (blood flow) v posamezni pikslih. Prepoznava namreč posnetke ljudi, ki niso avtentični.

Ilke Demir, vodja raziskave v Intel Labs, pojasnjuje, v čem se je FakeCatcher razlikuje od dosedanjih orodij. Ta gledajo surove podatke oziroma posamezne piksle in poizkušajo zaznati neavtentičnost v njih. FakeCatcher pa uporablja metodo, ki se imenuje imenuje PPG (fotopletismografija). Metoda meri, koliko svetlobe se odbija ali pronica skozi vene, po katerih teče kri. Na podoben način pametne zapestnice merijo srčni utrip, FakeCatcher pa bo tako preverjal, ali je oseba na posnetku živa. S prostim očesom se tega ne vidi, s strojem pač. FakeCatcher preveri signale na 32 mestih na obrazu...

CNet - Po spletu je zaokrožil prvi algoritemsko obdelan manipulativni video posnetek - popularno imenovani deepfake - ki ima namen širjenja dezinformacij okoli aktualnega spopada v Ukrajini.

Z "deepfaki" nazivamo medijske vsebine, torej slike, video in zvočne posnetke, ki so bili obdelani s strojno učenimi algoritmi na način, da uporabnika zavajajo, oziroma prikazujejo izmišljeno vsebino. Vse od rojstva se daleč najbolj uporabljajo za umetne pornografske video posnetke, kar predstavlja problem predvsem za ženske, katerih obrazi se zlorabijo za njihov nastanek. Toda varnostni strokovnjaki in politični analitiki se bolj bojijo potenciala deepfakov v dezinformacijskih kampanjah, kjer bi na ta način denimo proizvedli posnetek vidne politične osebe z lažnim sporočilom. Vrsto takšnih študijskih projektov smo že videli, medtem ko se v praksi strahovi doslej še niso uresničili, saj bistvenih incidentov v tej smeri še ni bilo. Bržkone tudi zato, ker je takšne posnetke še razmeroma lahko...

Slo-Tech - Prav možno je, da ste med brskanjem po spletu naleteli na fotografijo in zapis človeka, ki ne obstaja. Morda je šlo zgolj za neškodljiv obraz v reklami, morda je lažen profil z na videz verodostojno fotografijo priporočal nek izdelek ali na širil politično agendo. Umetna inteligenca oziroma algoritmi so napredovali do te mere, da je potreba po človeških fotomodelih odpadla. Ne glede na želje - starost, polt, spol, počutje - je možno izdelati ustrezno fotografijo. Umetno. Človeka, ki ne obstaja. Človeka, ki ga ni.

The New York Times je pripravil izjemno reportažo, kjer si je možno tudi v praksi pogledati, kako so videti te animacije. Rezultati se potem pojavljajo marsikod: od vohunskih iger do širjenja politične propagande in spletnega ustrahovanja.

Te prepričljive fotografije je možno ustvariti z nevronskimi mrežami GAN (generative adversarial network), ki so v zadnjih letih doživele velikanski razvoj. Še leta 2014 so bili posnetki katastrofalni, bolj podobni animacijam v igri...

Slo-Tech - Čeprav je tehnologija deepfake že precej napredovala od svojih začetkov pred tremi leti, je za uporabo v filmih še vedno preslaba. Nekajsekundni kadri, kot denimo pokojne Carrie Fisher v Vojni zvezd, stane milijone in terjajo mesece dni dela. A v prihodnosti se kani to spremeniti, saj postaja deepfake čedalje boljši. Disney je pokazal, da je z njihovim algoritmom možno izdelati že zelo prepričljive posnetke v ločljivosti 1024 x 1024. To seveda še vedno ni dovolj za filmsko produkcijo, je pa bliže od 256 x 256.

Algoritem so razvili skupaj z raziskovalci z ETH Zürich. Uporaba je preprosta, saj potrebujemo le dobro osvetljena posnetka dveh oseb, pa bo algoritem v prvi posnetek vstavil obraz druge. Pomaga, če sta osebi posneti v podobnem kadru, torej da obe gledata v kamero. Rezultati so že precej impresivni. Temeljit pregled seveda hitro pokaže, da gre za manipulacijo, a to niti ni namen. Posamezne posnetke lahko pridobimo iz videoposnetka in jih potem zložimo tudi nazaj, rezultat pa...

Slo-Tech - Sredi tedna se je na internetu znašla aplikacija DeepNude, ki je obljubljala točno to, na kar namiguje njeno ime. Aplikacija je iz čim več fotografij oblečene osebe ženskega spola z algoritmi izdelala posnetek, kako je verjetno videti ta oseba brez oblek. Pričakovano je aplikacija dvignila precej prahu in polemik, ali je takšna uporaba sploh zakonita. Odgovor na tako vprašanje ni tako premočrten, kot bi na prvi pogled sklepali. Ni namreč vedno res, da so dovoljene vse vsebine, ki ne posegajo v zasebnost drugih in ne vplivajo nanje. Ekstremen primer je na primer otroška pornografija, kjer so prepovedane tudi realistične podobe, četudi bi šlo v celoti za izmišljene, izrisane like. A vrnimo se k aplikaciji DeepNude (ki sedaj ni več dostopna).

Ta deluje le na...

Slo-Tech - Raziskovalci z univerz Stanford in Princeton, z Inštituta Max Planck in iz podjetja Adobe Research so razvili nov algoritem, ki omogoča še lažjo manipulacijo videoposnetkov ljudi. Lani smo se prvikrat resno zavedli moči algoritmov za deepfake, s katerimi je možno obraz človeka (ali kar celega človeka) na posnetku zamenjati z nekom drugim. Umetna inteligenca in nevronske mreže pa brez predaha napredujejo, zato je sedaj možno še več. V novem algoritmu lahko enostavno kakor v urejevalniku besedil zamenjamo besede, ki jih človek na posnetku izgovarja.

Za trening algoritma potrebujemo posnetek, ki je dolg vsaj 40 minut, in prepis govorjenega besedila. Iz tega se algoritem nauči, kako se spreminja obrazna mimika človeka pri izgovoru posameznega fonema. Ko to imamo, lahko enostavno...

Slo-Tech - Pred dvema letoma je veliko pozornosti požel program Deepfakes, ki se je anonimno pojavil na internetu in je sleherniku omogočil izdelovanje lažnih videoposnetkov. Nevronske mreže so se namreč sposobne iz obilice posnetkov tarče naučiti, kako je videti njen obraz, in ga potem natančno "presaditi" na videposnetke drugih ljudi. Internet je seveda to najprej izkoristil za izdelavo pornografskih posnetkov, a kmalu je postalo jasno, da so lahko dobri lažni posnetki velik problem, ker brišejo mejo med resničnostjo in fotomontažo tudi pri videu. Raziskovalci iz Samsungovega centra za umetno inteligenco v Moskvi in Inštituta Solkovo za znanost in tehnologijo so sedaj tehnologijo prignali še...

Fortune - Za sliko, z naslovom Portrait of Edmond Belamy, ki jo je narisal algoritem, so pri dražbeni hiši Christies sprva pričakovali ceno med 7 in 10 tisoč dolarji, a so dražitelji presenetili in ceno povišali za štiridesetkratnik. Gre za prvo delo, v celoti narisano s pomočjo umetne inteligence, ki se je kdajkoli znašlo na kaki pomembnejši dražbi umetnin.

V ozadju podobe fiktivnega plemiča je sicer algoritem po imenu Generative Adversarial Networks (GANs), ki so ga izdelali trije pariški študenti, združeni v umetniški kolektiv Obvious. No, zgodba je tu nekoliko bolj zapletena, pretežni avtor kode je namreč devetnajstletni Robbie Barrat, ki jo je na spletu objavil pod odprtokodno licenco,...

Slo-Tech - V začetku leta je na internetu završalo, ko se je pojavilo orodje za preprosto izdelavo video fotomontaž (deepfake), ki je izrabljalo računsko moč grafičnih procesorjev v modernih računalnikih. Internetno občestvo je novost takoj zgrabilo in po pričakovanjih je bil rezultat razmah fotomontirane pornografije. Raziskovalci s Carneige Mellon University (CMU) so sedaj predstavili nov način za izdelavo še bolj vernih fotomontaž.

V posnetku na YouTubu so pokazali, kako lahko iz Johna Oliverja naredijo Stephena Colberta, iz Martina Luthra Kinga Baracka Obamo in iz slednjega Donalda Trumpa. Mogoče so tudi abstraktnejše metamorfoze, denimo iz Johna Oliverja v žabca ali med dvema vrstama cvetov. Tudi ta metoda uporablja pristope umetne inteligence, da prenese "slog" ene osebe v drugo. Metodo so...

Nvidia - Navajeni smo že, da je z modernimi orodji mogoče fotografije zelo popraviti, a da lahko iz dneva naredimo noč in iz dežja sonce, je vseeno osupljivo. Nvidia je predstavila rezultate razvoja nevronskih mrež GAN (generative adversarial networks), s katerimi uspešno počne prav to. Čudež se zgodi, ko povežemo dve nevronski mreži, ki sta se izučili vsaka svoje obrti. Če se ena nevronska mreža uči prepoznavanja cest, druga pa pogleda ponoči, lahko z njuno kombinacijo fotografijo ceste podnevi spremenimo v nočno.

Ta teden je Nvidia objavila precej podroben znanstveni članek (napisan je bil že pred meseci) in na konferenci predstavile dosežke, ki so s tem dosegljivi. Možnosti so praktično

Slo-Tech - Marvell in Carneige Mellon University (CMU) sta končala več let trajajoč spor zaradi kršitev patentov 6.201.839 in 6.438.180, ki opisujeta metodi za izboljšanje hitrosti in zanesljivosti branja podatkov z magnetnih nosilcev. Marvell bo univerzi izplačal 750 milijonov dolarjev odškodnine, sta se v poravnani dogovorili obe strani.

CMU je tožbo vložil že leta 2009, saj je Marvell uporabljal metode, opisane v leta 2001 in 2002 podeljenih patentih. Marvell je trdil, da sta patenta neveljavna, ker naj bi bil nekaj podobnega opisoval že starejši Samsungov patent. Leta 2012 je sodišče razsodilo, da mora Marvell plačati 1,17 milijarde dolarjev odškodnine, na kar so se seveda pritožili. Predlani je sodišče znesek dvignilo na...

Ars Technica - Tretja in za zdaj zadnja zgodba iz serije o (želenih) novih pogojih za čiščenje spletnih strani govori o sporu med Viacomom in YouTubom, in tehnični rešitvi za pregon piratskih uploadov, ki se je rodila iz vsega tega.

Viacom je tožbo vložil marca 2007, ne tako dolgo po najavi nakupa s strani Googla. Hoteli so 1 milijardo dolarjev odškodnine za "nonštarlantne in vseobsežne kršitve njihovih avtorskih pravic", skozi gostovanje video in zvočnih posnetkov njihovih investicij, med drugim Disneya, Time Warnerja, Murdochove News Corporation in TV mreže CBS. V številkah naj bi šlo za čez 150.000 youtube clipov z vsaj 1.5 milijarde skupnimi ogledi. Kronski dokaz v sporu je bila interna email komunikacija med YouTubovimi ustanovitelji, v katerih...

Google - Googlova stran YouTube za deljenje videoposnetkov s širnim internetnim občestvom je povečala omejitev dolžine naloženih videoposnetkov z 10 na 15 minut. Skupaj s to pridobitvijo oziroma za njeno popularizacijo so začeli tudi natečaj 15 Minutes of Fame, ki bo trajal do srede, 4. avgusta. Vsak uporabnik, ki svoj video označi tudi s ključno besedo yt15minutes, se bo potegoval za nagrado, ki bo uvrstitev posnetka na seznam Featured videos na začetni strani. Glavno vprašanje je, zakaj je Google ravno sedaj podaljšal dovoljeno dolžino posnetkov? Uradna razlaga pravi, da imajo s sistemom Content ID in drugimi orodji sedaj toliko nadzora nad naloženo vsebino, da praktično ni več mogoče nezasačeno naložiti avtorsko zaščitenih vsebin, kamor sodijo dolgi izseki iz filmov, serij, oddaj, videospotov itn.

TechCrunch - Bitka med Flashom in standardom HTML5 je svoj vrhunec nedvomno doživela s predstavitvijo Applovega iPada in kasnejšo komunikacijo med Applom in Adobeom. Zdaj je nekaj vode na mlin Adobea prilili še John Harding, eden izmed razvijalcev pri YouTubeu. Povedal je, da je ideja standardnega predvajalnika v obliki standarda HTML5 dobra, a je še daleč od realnosti oz. masovne uporabe. Težava se skriva predvsem v trenutnem stanju standarda HTML5 oz. njegovega dela, povezanega z videoposnetki.

Najpopularnejši kodek na večini spletnih strani je h.264, a njegova uporaba zahteva plačevanje licenčnine. Njegova odprtokodna in brezplačna konkurenca je nekoliko slabša ko pride do kakovosti slike, zato so roke pri izbiri standarda dvignili celo pri W3C....

Daring Fireball - Pri peterici najpomembnejših brskalnikov (Internet Explorer, Firefox, Chrome, Safari in Opera) za nativno prikazovanje video vsebin v sklopu standarda HTML5 pri podpori Theore vztrajata Mozilla za Firefox ter Opera. Ne dolgo nazaj je namreč tudi Microsoft naznanil, da bodo z Internet Explorer 9 podprli odprt, a patentiran in plačljiv format H.264, podobno kot Google s Chromeom in Apple s Safarijem (oba brskalnika sta osnovana na pogonu WebKit). Na blogu Daring Fireball se je tako John Gruber razpisal na to temo in predstavili svoje mnenje, kaj bi ta odločitev lahko prinesla v času, ko mobilne naprave postajajo vedno pomembnejše pri brskanju po spletu.

Odločitev proti podpori H.264 je presenetljiva iz treh razlogov. Prvi je brez dvoma...