Slo-Tech - Sklicujoč se na neuradne vire, nemški Die Zeit poroča, da namerava zvezna vlada prepovedati uporabo določene Huaweijeve in ZTE-jeve telekomunikacijske opreme pri gradnji mobilnih omrežij pete generacije (5G). Po neuradnih informacijah bo zvezna vlada operaterjev prepovedala vgrajevati in uporabljati krmilne elemente iz Huaweija in ZTE-ja v omrežjih 5G. Prepoved bo vključevala tudi opremo, ki je že postavljena, zato bo treba v njej nekatere komponente zamenjati. Deutsche Telekom ima v svojem omrežju že Huaweijeve komponente. Po drugi strani sta ZDA in Velika Britanija že pred časom popolnoma prepovedali Huaweijevo opremo v kritični infrastrukturi za 5G.

Že več mesecev BSI (Bundesamt für Sicherheit in der Informationstechnik) in notranje ministrstvo preiskujeta, ali je v opremi za 5G moč najti tudi dele, ki bi lahko ogrozili nemško varnost. Pojavlja se bojazen, da so kitajski dobavitelji povezani s tamkajšnjimi oblastmi, ki bi lahko vplivale nanje. Uradnih izsledkov preiskave še ni....

Slo-Tech - Trgovinske vojne in politično-vohunske igre s Kitajsko so od ruskega napada na Ukrajino izginile iz novic, a to ne pomeni, da napetosti ni več. Kanada je naslednja izmed držav, ki so omejile dostop kitajskim podjetjem pri postavljanju mobilnega omrežja nove generacije 5G. Ocenili so, da bi bila lahko ZTE in Huawei tarči zunanjih pritiskov tujih vlad, ki bi jih silili v delovanje zoper kanadske interese in zakonodajo. Zato ju pri gradnji omrežja 5G ne bo, že obstoječo opremo pa bo treba zamenjati. Že sedaj Kanada omenjenima podjetjema ne dovoljuje dobave opreme za 3G in nova omrežja 4G ali LTE.

Od 1. septembra letos operaterji ne bodo smeli več nabavljati nove omrežne opreme za 4G in 5G proizvajalcev ZTE in Huawei. Vso opremo za 5G omenjenih proizvajalcev, tudi že nameščeno, bo treba zamenjati do 28. junija 2024, medtem ko bo do konca leta 2027 treba zamenjati tudi vso opremo za 4G. V prehodnem obdobju bodo morali operaterji sodelovati v ustreznih programih za zagotavljanje...

Slo-Tech - Minister za notranje zadeve je uresničil napoved, ki jo je dal ob začetku stavke in objavil plače policistov in zaposlenih na Ministrstvu za notranje zadeve. Vključno s svojo. Takšno proaktivno transparentnost pozdravljamo in jo tukaj prikazujemo kot primer dobre prakse.

Podatki so objavljeni v obliki tabele zapečene v PDF, kar sicer pomeni, da je podatke mogoče brati, PDF pa je malo manj uporaben za nadaljnje obdelave - za te namene bi bil boljši format z vejico ločenih vrednosti ali vsaj neka oblika tabelaričnih datotek (kot na pirmer Excel ali OpenOffice Preglednica).

Objava plač sicer ni nič novega. Vse plače v javnem sektorju je objavilo že Ministrstvo za javno upravo, ki je za pregledovanje podatkov pripravilo tudi aplikacijo "Portal plač". Portal plač sicer vsebuje bistveno več podatkov (za celoten javni sektor in za bistveno daljše obdobje), vendar pa ni niti približno tako enostaven za uporabo, kot danes objavljena datoteka, ki jo je objavil minister za notranje zadeve....

BBC - Avstralska vlada je včeraj v parlament poslala zakon, ki bo velika spletna podjetja prisilil v dogovor z avtorji in založniki v državi, glede plačila vsebin. Glavni tarči sta Facebook in Google, ki si po ocenah avstralske vlade med sabo razdelita kar štiri petine prihodkov od spletnega oglaševanja v deželi tam spodaj.

Zakon predvideva pogajanja med mediji ter Googlom in Facebookom, v primeru, da sami dogovora ne bi dosegli, bo odločitev v njihovem imenu sprejel arbiter, ki ga bo v ta namen imenovala vlada. Zakon prav tako ne bo veljal za novice, ki bi se pojavljale na Facebookovemu Instagramu oz. Googlovemu YouTube, obe podjetji pa bosta lahko svoja plačila znižali tudi za vrednost klikov, ki jih bosta pripeljali na spletno stran posameznega medija. V primeru, da bi podjetji dogovor kršili, zakon predvideva tudi kazni, ki lahko dosežejo tudi 6 milijonov evrov oz. 10 odstotkov njunih prihodkov na ozemlju Avstralije.

Zakon je rezultat triletnih posvetovanj in analiz, pa tudi...

Slo-Tech - Belgijska največja komercialna mobilna ponudnika, Orange in Proximus, ki imata skupaj približno 70 odstotni tržni delež mobilne telefonije, sta sporočila, da sta za gradnjo 5G omrežja izbrala Nokio. Manjši del posla, ki se tiče jedrnega omrežja, bo dobil Ericsson. Podjetji si omrežno infrastrukturo delita. Po objavi novice so Nokiine delnice zrasle za 3 odstotke.

Odločitev je padla sredi ameriških pritiskov na partnerske države, naj iz načrtovanj omrežij naslednje generacije izpustijo kitajske ponudnike, zlasti Huawei, ki ga obtožujejo vohunjenja za vlado v Pekingu. Huawei obtožbe že ves čas zanika. Belgijska odločitev je pomembna tudi zato, ker je prestolnica te države obenem sedež Nata ter izvršilnih in predstavniških organov Evropske unije. Belgija je kljub temu doslej uporabljala skoraj izključno kitajsko telekomunikacijsko opremo. V državi sicer obstaja še operater Telenet, ki ima približno četrtinski delež trga mobilne telefonije in, ki bo svojo odločitev glede ponudnika 5G...

Slo-Tech - Medtem ko je ZDA prepovedala, da bi Huawei gradil omrežja 5G, češ da je podjetje pretesno povezano s kitajsko vlado in kot tako predstavlja nevarnost za ameriško nacionalno varnost in strateške interese, v Evropi prepovedi za zdaj ne bo. Kljub pritiskom iz ZDA se Evropska komisija ni odločila za prepoved Huaweijeve opreme, je pa izrazila zaskrbljenost. Priporočila je skupen pristop k varnostnim tveganjem, v dokumenti pa ni izrecno omenila Huaweija. Nemčija je v preteklosti že dejala, da Huaweiju ne bo branila dostopa do trga, kar je močno razhudilo ZDA.

Podpredsednik Komisije Andrus Ansip je dejal, da bo tehnologija 5G gotovo preoblikovala gospodarstvo in družbo ter prinesla priložnosti za podjetja in ljudi, a se to ne...

Slo-Tech - Ameriško tožilstvo je vložilo obtožnico zoper največje kitajsko tehnološko Huawei, katerega finančna direktorica je bila pred dvema mesecema aretirana v Kanadi. Podjetje obtožujejo krajo intelektualne lastnine ameriški konkurenci in kršitev ameriških sankcij proti Iranu.

Obtožnica zoper Huawei in finančno direktorico Meng Wanzhou ima 13 točk in poleg kraje intelektualne lastnine in prodaje naprav Iranu obtožene bremeni še oviranje preiskave in bančne prevare. Huawei naj bi namreč prikrival svoje razmerje s podjetjema Huawei Device USA in Skycom Tech, ki sta poslovali z Iranom. Odkar je ameriški predsednik Donald Trump ponovno uvedel sankcije zoper Iran, namreč podjetja ne smejo v Iran prodajati izdelkov, ki vsebujejo večinoma ameriške dele....

Reuters - Znanih je več podrobnosti o aretaciji Huaweijeve finančne direktorice in hčere ustanovitelja, o kateri je bila javnost obveščena v sredo. V Kanadi je v petek potekalo zaslišanje pred sodiščem, kjer so razkrili, da je Meng Wanzhou resnično pridržana zaradi ameriške obtožnice, v kateri ji očitajo kršenje sankcij zoper Iran. Jutri bomo izvedeli, ali je sodišče odredilo varščino. Če jo bodo Kanadčani izročili ZDA in bo tam spoznana za krivo, ji grozi do 30 let zapora.

Huaweijeva podružnica Skycom je med letoma 2009 in 2014 ignorirala ameriške sankcije zoper Iran. Skycom se je javno predstavljal kot neodvisno podjetje, čeprav je v resnici v Huaweijevi lasti. Mengova je sodelovala v prevari, s katero so ukanili finančne institucije, da so te dopustile transakcije, ki...

Slo-Tech - Avstralska vlada se je odločila, da Huawei in ZTE ne bosta smela dobavljati strojne opreme, ki jo bodo v državi uporabljali za postavitev mobilnega omrežja nove generacije 5G. Tako odločitev je vlada sprejela na podlagi določb novega zakona TSSR (Telecommunications Sector Security Reforms), ki vladi daje pristojnosti, da na trgu posreduje v primerih, ko gre za nacionalno varnost ali z njo povezane pomisleke. Zaradi tega je vlada mobilnim operaterjem prepovedala nakup Huaweijeve in ZTE-jeve opreme.

V uradnem sporočilu za javnost avstralska ministra za telekomunikacije in za notranje zadeve...

CNET - Sankcije bo urejal zakon, imenovan Defense Authorization Act, ki ga je podpisal predsednik Trump in bo v veljavi naslednji dve leti. Vladne agencije v ZDA tako ne bodo smele uporabljati določenih komponent in storitev nekaterih kitajskih podjetij, med katerimi sta tudi Huawei in ZTE.

Na črni listi se je tako znašlo vse kar lahko predstavlja ključno ali kritično komponento v kaki napravi, kot tudi tehnologije za preusmerjanje ali pregledovanje uporabniških podatkov. Zakon bo veljal za vladne uslužbence in za pogodbene sodelavce vladnih agencij, kakor tudi za podjetja, ki bi želela sodelovati z njimi. kar pomeni, da bo moralo kar nekaj podjetij in posameznikov zamenjati kak del tehnološke opreme, ki jo že uporabljajo. V...

Slo-Tech - Nujni sestavni del modernih litij-ionskih baterij je kobalt, ki ga večinoma pridobivanju v rudnikih v Demokratični republiki Kongo (DRK). Da tam v veliki meri delajo otroci, je Amnesty International opozarjal že pred dvema letoma. V novem poročilu organizacija razkriva, kako so se multinacionalke odzvale na to problematike in kakšne ukrepe so sprejele. Najbolj odločno sta reagirala Apple in Samsung SDI, večina multinacionalk pa problema ne rešuje.

Več kot polovica izmed 28 največjih porabnic kobalta namreč ni izvedla niti najmanjših in najenostavnejših ukrepov za zajezitev izkoriščanja otrok. Med največjimi grešniki so Microsoft, Lenovo, Renault, Vodafone, Huawei in ZTE, ki resda ne izkoriščajo otrok, vendar pa ne preverjajo, kako in pod kakšnimi pogoji...

The Wall Street Journal - Na Kitajskem so Applov pametni telefon iPhone razglasili za grožnjo nacionalni varnosti, ker ima možnost sledenja uporabnikom. Čeprav to omogočajo prav vsi pametni telefoni, lahko taka nalepka Applu na ogromnem kitajskem trgu povzroči precej poslovne škode.

Kot grožnjo nacionalni varnosti so iPhone razglasili na državni televiziji CCTV, ki je podaljšana roke kitajske vlade. Problematična naj bi bila zlasti možnost Frequent Locations. Ves čas namreč iPhone pridno beleži, kje se nahajamo in kako dolgo se tam zadržimo. Ko zazna vzorce našega gibanja, določena mesta označi kot pogoste lokacije in precej dobro ugotovi, kje delamo, kje obedujemo, kje živijo naši prijatelji itd. Apple pravi, da je možnost mogoče izključiti, v...

Reuters - Odnosi med ZDA in Kitajsko se na tehnološkem področju zaostrujejo, saj oboji drugi državi očitajo industrijsko vohunjenje, prisluškovanje, hekerske vdore in internetni terorizem. ZDA grozijo s spremenjeno vizumsko politiko in ekonomskimi prijemi, Kitajska pa uvaja preverjanje vse opreme.

ZDA razmišljajo o zaostritvi vizumske politike in zavračanju zahtevkov iz izdajo vizumov za kitajske državljane, ki se želijo udeležiti hekerski konferenc in tekmovanj DefCon in Black Hat, ki vsako leto avgusta potekata v Las Vegasu. Jeff Moss, ustanovitelj konferenc, pravi, da je lahko odločitev zgolj simbolične narave, saj se predavanja na konferencah snemajo in so dostopna vsakomur. Ker na DefConu...

The Wall Street Journal - Južna Koreja se je odločila, da za občutljivo telekomunikacijo z ZDA ne bodo uporabljali opreme kitajskega proizvajalca Huawei, ker se bojijo vohunjenja. Trenutno za mobilne telekomunikacije v Južni Koreji skrbijo podjetja KT, SK Telecom in LG Uplus, ki vsa uporabljajo Huaweijevo opremo. To pa moti ZDA, ki ima v Južni Koreji vojaška oporišča, zato so si od decembra prizadevali za odslovitev Huaweija.

Zato bo Južna Koreja poskrbela, da bodo promet med ZDA in Južno Korejo, ki bo vseboval občutljive informacije, na primer vojaške, diplomatske in podobne, pošiljali po kanalih, ki ne uporabljajo Huaweijeve opreme. Nezadovoljstvo s tem kitajskim podjetjem so ZDA pokazale že večkrat, opirajo pa se na trditve, da je kitajska vojska odgovorna za številne vdore v ameriške strežnike. Čeprav tako...