Slo-Tech - Približujemo se vrhu Sončeve aktivnosti v 25. ciklu (od začetka opazovanja), ki se je začel z minimumom decembra 2019 in bo v letih 2024 in 2025 dosegel vrh. V primerjavi z izjemno šibkim ciklom 24, je aktualni cikel močan in je že poskrbel za nekaj zanimivih nebesnih pojavov, denimo severni sij nad slovenskim nebom v začetku novembra. Tovrstnih dogodkov lahko v naslednjem letu pričakujemo še več.

Podatke o vremenu v vesolju lahko spremljajo na straneh ameriške Agencije za oceane in podnebje, kjer poročajo o doslej najmočnejšem Sončevem izbruhu v tem ciklu. V noči s četrtka na petek (izbruh ob 18.02) se je zgodil močan izbruh, ki je sodil v razred X2.8. V razredu X so najmočnejši dogodki, magnituda 2,8 pa ga sicer uvršča na dno tega razreda (razred C so šibki, razred M pa srednje močni). S tem je šlo za najmočnejši dogodek po letu 2017, torej tudi v tem ciklu.

Dogodke često spremljajo tudi koronalni izbruhi mase (CME), kakor imenujemo izbruh plazme in magnetnega polja s Sonca. To...

Slo-Tech - Lani februarja je SpaceX v orbito poslal 49 satelitov za konstelacijo Starlink, ki zagotavlja internet s sateliti v nizkih orbitah. A kmalu zatem je 38 satelitov zašlo iz tirnice in sčasoma zgorelo v atmosferi, kar je inženirje sprva zbegalo. Hitro so posumili, da je krivo Sonce, kar so znanstveniki sedaj podrobno preiskali in potrdili. Satelite je z neba sklatila sončna nevihta.

Le nekaj dni pred tem, 29. januarja lani, se je zgodil koronalni izbruh snovi (CME) nižje jakosti (M1.1). S hitrostjo 690 kilometrov na sekundo se je proti Zemlji napotil oblak magnetne snovi. Ko je zadel v Zemljino magnetno polje, je povzročil geomagnetno nevihto. Tako imenujemo močna nihanja geomagnetnega polja, ki sicer ščiti naš planet pred vesoljskim vremenom. S Sonca namreč nenehno letijo nabiti delci, tako imenovani Sončev veter, ki pa ga zemeljsko magnetno polje odklanja. Ob izbruhih pa Sonce v okolico pošlje še večje količine plazme. Geomagnetne nevihte se dogajajo sorazmerno pogosto, a jih običajno vidimo le kot severni sij. Včasih imajo posledice tudi za satelite in celo elektronske naprave na Zemlji. Zelo redko pa sklatijo z neba satelite.

To se je zgodilo lani februarja. Zaradi geomagnetne nevihte se je segrel del ozračja, ki se imenuje...

NASA - Človeštvo je doseglo nov mejnik in prvič vstopilo v Sončevo atmosfero. Podvig je uspel Nasini sondi Parker Solar Probe že aprila, a je bilo treba počakati na stvarne podatke s plovila.

Leta 2012 je sonda Voyager 1 vstopila v medzvezdni prostor in s tem zapustila območje Sončevega vetra, torej toka delcev, ki jih navzven pošilja naša zvezda. Letošnjega aprila je druga sonda, Parker Solar Probe, prav tako vtopila v območje brez Sončevega vetra - toda na drugi strani, preblizu Soncu. Vstopila je namreč v korono, kakor imenujemo Sončevo najvišjo raven atmosfere. Dogodek se je pripetil že 28. aprila, ob osmem mimoletu zvezde, toda vse do sedaj je trajalo, da so raziskovalci podatke z naprave pretočili domov in jih primerno preučili. Izsledke so objavili na jesenskem srečanju Ameriške geofizikalne zveze v New Orleansu in popisali v članku za Physical Review Letters.



Znanstveniki so se pohvalili, da so se "dotaknili Sonca", kar niti ni tako pretirana trditev. Treba je namreč vedeti,...

ESA - Prejšnji teden je proti središču našega osončja poletela evropska opazovalna sonda Solar Orbiter, ki bo delala družbo plovilu Parker in s kamerami zrla naravnost v Sonce - upajmo, da tudi v njegova pola.

Konec lanskega leta so znanstveniki razkrili nova prelomna spoznanja o naši zvezdi, do katerih so se dokopali skozi Nasino misijo Parker, ki obenem tudi veselo podira rekorde v približevanju Soncu. Toda to je bil šele uvod v novo dobo Sončevega raziskovanja, saj bomo kmalu imeli na razpolago še več naprav. Prejšnji teden je tako iz Cape Canaverala na raketi Atlas V v vesolje poletela sonda Solar Orbiter, pol milijarde evrov vreden evropski projekt, ki bo Parkerja dopolnjeval z opazovanjem na razne drugačne načine. Medtem ko ameriško plovilo ne more gledati neposredno v zvezdo, temveč prvenstveno "od strani" opazuje sončev veter, pa bo Solar Orbiter prva naprava, s katero si bomo upali od blizu pogledati direktno v razbeljeno središče.

Čeprav Orbiter Soncu ne bo prišel tako blizu...

NASA - Raziskovalci so naznanili spoznanja, pridobljena iz podatkov, ki jih je zbrala sonda Parker pri prvih dveh obletih Sonca. Ta odpirajo nov pogled na Sončev veter in načine, kako naša zvezda bljuva material v vesolje.

Sončev veter je zbir subatomskih delcev pri visokih hitrostih, s katerimi Sonce zasipa svojo okolico. Zemljino magnetno polje človeka v večji meri varuje pred njim, toda občasni močnejši izbruhi znajo vendarle prodreti skozenj in motiti telekomunikacije ter preobremenjevati električna omrežja. Predvsem pa je nevaren za astronavte in njihovo opremo, ki pohajkujejo izven te zaščite. Preden se lotimo množičnega koloniziranja osončja, moramo zato pridobiti boljše razumevanje o teh valovih plazme in oblikovati boljše načine opozarjanja pred njihovimi zbruhi. Za to pa se moramo bolj približati izvoru, kajti na poti do nas se značilnosti mehanizmov poganjanja Sončevega vetra v prostor že porazgubijo. Hkrati bomo tako nemara izvedeli več tudi o drugih Sončevih ugankah - denimo...

Slo-Tech - Danes sta SpaceX in Izrael spisala zgodovino, saj je na Mesec poletela prva zasebna misija. Ob 2.45 po slovenskem času je z izstrelišča Cape Canaveral na Floridi poletela raketa Falcon 9, na kateri je bila tudi sonda 160 kilogramov težka sonda Beresheet. Izdelalo jo je izraelsko podjetje SpaceIL, in sicer je najprej sodelovalo na razpisu Google Lunar X Prize, kjer pa nihče izmed petih sodelujočih ni bil uspešen, ker je podjetjem zmanjkalo časa. SpaceIL je zato sondo izdelal v povsem lastni režiji na lastno pobudo. SpaceIL je bil ustanovljen leta 2011, tik pred zaključkom razpisa Lunar X Prize.

Beresheet bo na Mesec pripotoval čez šest tednov, v vmesnem času pa bo krožil v čedalje višjih orbitah. SpaceX-ova raketa je...

Phys.org - Inženirji iz Cape Towna so razvili postopek izdelave opek s pomočjo človeškega seča, ki ne zahteva žganja in poleg proizvaja gnojila.

Cementu, opekam in sorodnim gradbenim materialom se dandanes posveča veliko pozornosti, saj se pri postopkih njihove izdelave običajno sprošča precejšnja količina ogljikovega dioksida. Za nastanek običajne opeke je treba glino žgati pri 1400 stopinjah Celzija, za kar v državah tretjega sveta porabijo dosti lesa.

Na Univerzi v Cape Townu so za bolj trajnostno rešitev uporabili pesek, človeški seč in bakterije, ki proizvajajo encim ureazo. Slednji razgrajuje sečnino in pri tem proizvaja kalcijev karbonat, ki služi kot vezivo. Ne le, da nastalega materiala ni potrebno žgati, ampak so drugi odpadni produkti postopka...

NASA - Na spletnem kanalu NASE smo lahko danes v živo spremljali prenos izstrelitve sonde Parker (Parker Solar Probe), ki naj bi bila v vesolje poletela ob 9.57 po slovenskem času. Ob zadnjem preverjanju pripravljenosti so naleteli na nekaj težav, zato je izstrelitev obstala na T-00:04:00 in bila začasno preložena. Današnje okno za izstrelitev je trajalo približno eno uro in ker v tem času niso uspeli odpraviti napake, bodo ponovno poizkusili jutri ob 9.30 po slovenskem času. Izstrelitev si boste lahko ogledali v neposrednem prenosu na kanalu NASA.

Na raketi Delta IV Heavy bo Parker začel potovanje proti Soncu, ki se mu bo približal na šest milijonov kilometrov (ali 0,04 astronomske enote). Gre za najbolj ambiciozno misijo na Sonce, saj se mu...

NASA - Še teden dni nas loči do začetka še ene zgodovinske odprave v vesolje. Prihodnjo soboto bo namreč s Cape Canaverala na krovu rakete Delta IV Heavy poletela sonda, imenovana Parker Solar Probe. Namenjena je proti soncu, da bi pojasnila delovanje naše zvezde in njen vpliv na planete, kakopak tudi našo Zemljo, ki krožijo okoli nje. Predvsem pa naj bi pojasnila trojico velikih znanstvenih ugank,...

NASA - Pa je mimo. New Horizons se je včeraj ob 13.49 točno po urniku Plutonu približala na 12.500 kilometrov, napravila nekaj posnetkov ter drugih meritev in odbrzela v medzvezdno črnino. Če se je Plutonu približala na tretjino razdalje do geostacionarnih satelitov na Zemlji, je sedaj že bistveno dlje. V 24 urah New Horizons prepotuje poldrugi milijon kilometrov, saj se od središča Osončja oddaljuje s hitrostjo 14 kilometrov na sekundo, od Plutona pa trenutno s 13,8 km/s. V živo lahko njen položaj spremljate na Nasini strani.

Čeprav je vrhunec misije končan, pa čaka tako NASO kakor sondo New...

Slo-Tech - Sonda Nova obzorja (New Horizons) se hitro bliža Plutonu, ki se mu bo najbolj približala v torek ob 13.50 uri po slovenskem času. Pluton je daleč in tudi Nova obzorja so na poti že zelo dolgo. Prva sonda, ki se bo Plutonu zelo približala, je namreč na pot krenila že januarja 2006. Tedaj je bil Pluton še planet, a so ga že istega leta prekrstili v pritlikavi planet.

Desetletno potovanje Novih obzorij s hitrostjo 14 kilometrov na sekundo (glede na Sonce) je bilo zelo zanimivo in polno preobratov. Izstrelitev so morali že na začetku preložiti, da so preverili kerozinske rezervoarje na...

ESA - Sonda Evropske vesoljske agencija (ESA) je včeraj vstopila v orbito okrog kometa Čurjumov - Gerasimenko, kamor je potovala dolgih deset let. Sedaj bo štiri mesece krožila okrog kometa, potem pa bo pristala na njem.

ESA je sondo Rosetta v vesolje z izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani poslala daljnega 2. marca 2004. Če se vam to ne zdi tako zelo oddaljeno, pomislite, da takrat sploh še ni bilo YouTuba ali Facebooka. Rosetta, ki sicer ni izključno evropske pameti, saj ima tudi tri ameriške instrumente (izmed 21), je v tem času prepotovala zavidljivo pot. Februarja 2007 je letela mimo Marsa in kasneje še mimo dveh manjših asteroidov (2867 Šteins in 21 Lutetia). Rosetta seveda ni potrebovala deset let ravnega poleta, da bi prispela do kometa. Znanstveniki so...

NASA - Zadnja štiri leta sta v orbiti okrog Sonca vesoljski plovili STEREO, ki sta bili izstreljeni leta oktobra 2006. Teleskopi na vsaki so umerjeni za snemanje svetlobe v štirih valovnih dolžinah daljnega UV, tako da lahko sledijo vsemu dogajanju na površju - sončnim nevihtam, izbruhom, tsunamijem itn. Ker sta Sonce spremljali iz različnih kotov, je bilo na primer moči sestaviti trorazsežno podobo sončeve korone. Toda vse od začetka misije so si znanstveniki prizadevali, da bi ju poslali vsako ravno na nasprotno stran sonca.

NASA poroča, da jim je to v teh dneh uspelo. Obe plovili STEREO in Sonce tvorijo iztegnjeni kot s Soncem v vrhu. To pomeni, da lahko prvič v zgodovini hkrati opazujemo Sonce z obeh strani in vidimo celotno površino. Potrdili so, kar v...

NASA - NASA načrtuje novo vesoljsko odpravo, v kateri bo poslala sondo velikosti avtomobila v Sonce. No, ne direktno v Sonce, ampak v sončevo atmosfero. Odprava se imenuje "Solar Probe Plus". Glavni namen misije je odgovoriti na dve veliki nerešeni vprašanji, ki begata solarne fizike, in sicer, zakaj je sončeva atmosfera 200-krat bolj vroča od same sončeve površine ter kaj je tisti proces, ki pospešuje sončev veter. Odprava je bila prvotno načrtovana v letu 2015, vendar je...