Slo-Tech - Pred skoraj mesecem dni je zakonodajni postopek Evropskega parlamenta (EP), v katerem so poslanci z novo direktivo želeli urediti avtorske pravice na spletu, nenadoma zastal. Največ zaradi umika podpore nekaterih držav, med njimi je bila tudi Slovenija, ki v omiljenih določbah zlasti 11. in 13. člena, niso več videle prvotnega smisla, zaradi katerega se je vse skupaj začelo.

Ves ta čas so za zaprtimi vrati potekala pogajanja in ta teden je prišlo do preobrata, za katerega sta z dogovorom poskrbeli Nemčija in Francija. Kaj natanko so se poslanci dogovorili, za zdaj še ni znano, je pa nekaj poudarkov na svojem blogu objavila znana nasprotnica direktive, Julia Reda. Na kratko: ključne sporne določbe ostajajo. 11. člen bo tako...

Slo-Tech - Vse kaže, da je kontroverzna Direktiva o avtorskih pravicah na digitalnem trgu vsaj začasno izgubila politično podporo. Skupina enajstih držav, med njimi je tudi Slovenija, je v petek namreč napovedala, da ne podpira besedila direktive, ki ga je pripravila Romunija, trenutno predsedujoča Svetu EU. V ponedeljek bi morala potekati še zadnja pogajanja o končnem besedilu predpisa, a brez podpore tako ključnih držav to nima smisla, zato so pogajanja odpovedali. Večina držav je podporo umaknila zato, ker menijo, da bi sprejem prizadel predvsem uporabnike, na drugi strani pa vsebina zdaj predlaganih 11. in 13. členov ne bo več v zadostni meri zaščitila avtorjev na spletu.

Spomnimo, prvi je upravljavcem spletnih platform naložil...

Slo-Tech - Poslanci Evropskega parlamenta so danes proceduralno zavrnili predlog direktive o avtorskih pravicah, ki ga je junija pripravil Odbor za pravne zadeve EP(JURI). Proti je bilo 318 poslancev, za 278, 31 pa se jih je vzdržalo. To pomeni, da se predlog vrača nazaj v razpravo. Slednja, morebitna dopolnila in vnovično glasovanje bo tako na sporedu septembrske seje EP.

Kot je znano, je predlog razdelil staro celino, zlasti sta v javnosti negativno odmevala 11. in 13. člen direktive. Direktiva, taka, kot je predlagana, bi namreč močno spremenila spletni eksosistem, kot ga poznamo. Uvajanje plačil za objavljanje povezav bi namreč močno prizadelo manjše ponudnike spletnih vsebin. Enako tudi obvezno vnaprejšnje strojno filtriranje objav, podkrepljeno tudi z...

Slo-Tech - Čez dva dni bo Evropski parlament glasoval o novi direktivi o enotnem digitalnem trgu, ki med drugim prinaša tudi poostritev pravil glede avtorske zaščitene do te mere, da načenja svobodo interneta. Organizacije, ki zagovarjajo odprtost in svobodo interneta, so že jasno izrazile nasprotovanje novi direktivi, ki pa je na pristojnem odboru že dobila zeleno luč. Zaradi tega je Wikipedija posegla po nekonvencionalnih ukrepih.

Medtem ko na slovenski verziji strani ni sprememb, na angleški Wikipediji pa se pojavi obvestilo o problematiki prihajajoče direktive, je v Italiji ukrep drastičen. Danes je italijanska verzija Wikipedije v Italiji nedostopna. Obiskovalce namesto želenih člankov pričaka opozorilo, da Wikipediji ob spremembi nove direktive grozi tudi zaprtje. Piše tudi, da bi sprejem uredbe povzročil, da...

Ars Technica - David Kaye, posebni odposlanec OZN za pravico do mnenja svobodo izražanja je Evropski komisij posredoval pismo, v katerem je izrazil zaskrbljenost zaradi 13. člena direktive o enotnem digitalnem trgu, ki govori o zaščiti avtorskih vsebin. Določilo namreč lastnikom spletnih platform nalaga vzpostavitev samodejnih filtrov, ki bi pazili, da se na spletnih straneh ne znajdejo avtorsko zaščitene vsebine.

Predlog člena je doslej naletel na veliko nasprotovanj v najrazličnejših krogih, pred dnevi se je na to temo oglasilo še 70 pionirjev interneta, ki so opozorili, da predlog s tem, ko odgovornost z uporabnikov prelaga na ponudnike, ogroža svoboden in odprt koncept spleta, kot smo ga poznali doslej.

Kaye je še dodatno...

Slo-Tech - Potem, ko je večina podjetij preživela pestro GDPR pomlad, se zdaj v EU obeta še ena korenita reforma. Na muhi je namreč avtorsko pravo. Z novo direktivo, ki bo nadomestila tisto iz leta 2001, naj bi zaščitili vse ustvarjalce, ne le velike založniške hiše, tudi posameznike. Obenem pa je direktiva še en korak k vzpostavitvi enotnega digitalnega trga. Ampak, vedno od nekje pride ta "ampak".

Namreč, novost, če bo direktiva seveda sprejeta, bo namesto nadgradnje starih pravil, ostro zarezala v nekatere pravice, ki smo jih uporabniki vajeni že od samih začetkov spleta. Najbolj sporna sta 11. in 13. člen. Pa si ju poglejmo:

11. člen vzpostavlja novo pravico založnikov, da začno zaračunavati objavo tudi samo odlomkov svojih novic oziroma t. i. news snippets. Podobni zakonodaji sta v preteklosti že sprejeli...

Data Retention Is No Solution - Evropski parlament je včeraj s 378 glasovi za, 197 proti in 30 vzdržanimi podprl direktivo o hrambi prometnih podatkov. S tem je potrdil predlog direktive brez amandmajev, torej različico predloga, ki so mu ostro nasprotovale organizacije za zaščito človekovih pravic in nekateri operaterji komunikacij.

Potrjena direktiva prinaša:

• obvezno hrambo prometnih podatkov telefonskih in internetnih komunikacij (vključno z naslovi elektronske pošte) ter podatkov o lokacijah mobilnih telefonov;
• čas hrambe ne bo enak po celotni EU, znašal pa bo od 6 do 24 mesecev, poleg tega pa je dovoljen tudi daljši čas hrambe (Poljska je npr. predlagala 15 let);
• povračilo stroškov operaterjem nastalih zaradi obvezne hrambe prometnih podatkov ureja vsaka država po lastni presoji;
• omejitve za katera kazniva dejanja je mogoče shranjene podatke uporabiti niso določene (torej jih bo mogoče uporabiti tudi za boj proti kršitvam avtorske pravice);
• obvezna bo tudi hramba podatkov o neuspešnih poiskusih...

Slashdot - Čeprav je Evropski parlament pred nedavnim zahteval, naj se direktiva o programskih patentih napiše znova od začetka, je predsednik Evropske komisije José Manuel Durao Barroso sklenil, da bo še enkrat ignoriral sklepe edine neposredno izvoljene evropske institucije - Evropskega Parlamenta.

Zahteva Evropskega parlamenta o ponovni presoji direktive je tako zavrnjena, Barroso pa je direktivo v dosedanji obliki predal v nadaljnji postopek Svetu za konkurenco.

Glede na to, da Slovenija ni glasovala proti obstoječemu predlogu direktive (kljub temu, da je bilo priporočilo ukinjenega MID-a, naj ministrstvo za gospodarstvo direktive ne podpre), morda ne bi bilo odveč še enkrat povprašati kakšno je stališče slovenskih poslancev Evropskega parlamenta o tej zadevi ter jih pozvati, naj se zavzamejo za ponovno obravnavo sporne direktive v Svetu Evropske unije:
- Mihael Brejc
- Mojca Drčkar Murko
- Romana Jordan Cizelj
- Jelko Kacin
- Ljudmila Novak
- Borut Pahor
- Alojz Peterle

- predsednik...

Slo-Tech - Kako poteka zakonodajni postopek v EU? Evropske zakone, pravzaprav gre za direktive in uredbe predlaga Evropska Komisija, ki jo sestavljajo komisarji iz držav članic. Komisarji niso voljeni na splošnih volitvah. Te predloge sprejme ali zavrne Svet ministrov, ki predstavlja nacionalne vlade. Predstavnike Sveta ministrov nadzorujejo parlamenti njihovih držav, vendar pa parlamenti nadzorujejo samo svoje nacionalne predstavnike v Svetu ministrov, te pa lahko v vsakem trenutku preglasujejo predstavniki ostalih držav. Evropski parlament razpravlja o vsebinah, vendar ne more sprožati postopkov za sprejem zakonov, niti določati davkov; lahko le dopolnjuje zakone, ki jih je sprejel Svet ministrov, a le dokler se s tem strinja Komisija in jim soglasno ne nasprotuje Svet. Le na nekaterih področjih imata Evropski parlament in Svet ministrov združeno zakonodajalno vlogo, v t.i. "postopku soodločanja".
Ko torej vidimo ima glavno zakonodajno vlogo Svet ministrov in ne voljeni Evropski parlament,...