Slo-Tech - Vsako leto 1. januarja v javno last preidejo dela, ki so bila v ZDA izdana pred več kot 95 leti, kar obsega kup popularne kulture, ki je relevantna tudi za našo družbo. Lani je bil to na primer originalni Popaj, letos pa so na vrsti stvaritve iz leta 1930. Kljub časovni oddaljenosti so med njimi številni še zelo relevantni junaki.

Ko delo preide v javno last (public domain), lahko z njim vsakdo počne karkoli. To vključuje predelavo del in izvedena dela (derivative works), kar se tipično najprej udejanji v grozljivkah in pornografiji. Seveda pa lahko tudi brez omejitev razpečujemo originalna dela. Na Univerzi Duke vsako leto pripravijo seznam najpomembnejših del, ki so odslej javna.

Do leta 1998 je veljalo 75-letno obdobje zaščite, nato pa je Copyright Term Extension Act to obdobje podaljšal na 95 let. Med letoma 1998 in 2018 tako nobeno delo ni prešlo v javno last, dokler niso leta 2019 dela iz leta 1923 končno postala javna. Tako bo še nekaj desetletij, medtem ko za dela, ki so...

Slo-Tech - Novo leto je prineslo nov sveženj avtorskih del, ki jim je potekla zaščita. Po aktualni ameriški zakonodaji, od koder je za naš prostor mnogo relevantnih del, se to zgodi 95 let po stvaritvi. Od včeraj so torej v javni lasti filmi, knjige, stripi, ilustracije in seveda vsi junaki iz teh del, ki so bili objavljeni leta 1929. To ni tako zelo neuporabno, kot bi nápak dajala slutiti oddaljena letnica.

V letu 1929 so nastali lika Popaj in Tintin, roman Lastna soba avtorice Virgine Woolf, Hemingwayjev roman Zbogom orožje, Hitchcockov film Izsiljevanje in številni drugi presežki. Vsi ti so odslej v javni lasti, zatorej jih lahko kopira in uporablja vsakdo. To prinaša tudi dovoljenje za izdelavo izpeljanih del. Nedvomno lahko pričakujemo grozljivke in pornografske vsebine, v katerih bo Popaj v glavni vlogi. Seveda pa bo to moral biti Popaj iz leta 1929 in ne kakšna novejša verzija, saj so kasnejše verzije grafično drugačne.

Malce drugačna pravila veljajo za izvedbo glasbenih del oziroma...

Slo-Tech - Napočil je dan, za katerega se je zdelo, da ga nikoli ne bo. Prva verzija Miki Miške, ki jo je Walt Disney premierno predstavil v kratki risanki Steamboat Willie leta 1928, je prešla v javno last. Po ameriški zakonodaji je materialna avtorska pravica omejena na 95 let, zato je danes potekla na delih, ki so izšla leta 1928. A zgodba je širša od ene risanke.

Walt Disney Company je eden velikanov popularne kulture, ki je igral ključno vlogo pri sprejemanju zakonodaje o avtorskih pravicah. Nekoč je avtorska pravica v ZDA trajala le 14 let z možnostjo podaljšanja še za enkrat toliko, kasneje pa so z več spremembami zakonodaje dobo podaljševali. To se je zgodilo vsakokrat, ko je kazalo, da bo Miki Miška prešla v javno last, nazadnje leta 1998. Walt Disney Company je bil eden največjih lobistov, zagotovo pa ne edini. Miki Miška je namreč več kot zgolj eden izmed likov podjetja, je najprepoznavnejši, najpomembnejši in tudi najbolj dobičkonosen. Navsezadnje ima podjetje silhueto glave tega...

Slo-Tech - Pričakovati je, da bo 1. januarja prihodnje leto v javno last prešlo cel kup avtorskih zaščitenih del, ki so izšla leta 1923. Znameniti Miki Miška, ki je z nami od leta 1928, bo to doživel leta 2024. Za zdaj kaže, da podaljšanja v zadnjem hipu ne bo, kar se je v preteklosti večkrat zgodilo. Ne bo pa to veljalo za vsa dela. Utegne se zgoditi, da bo ameriški Kongres vnovič podaljšal avtorske pravice za zvočne posnetke, kar je v preteklosti storil vsakokrat, ko je kazalo, da bo večja skupina del postala javna last.

Do leta 1976 so avtorske pravice veljale 56 let, ko jih je Kongres retroaktivno podaljšal na 75 let. Ko je leta 1998 ponovno kazalo, da bodo dela iz leta 1923 postala javna last, je predsednik Bill Clinton podpisal zakon, ki je avtorsko zaščito...

Slashdot - Kot vemo, traja avtorska pravica za časa življenja avtorja in še 70 let po njegovi smrti, vendar običajno to ni edina pravica, na katero je treba paziti. V glasbi denimo je zelo običajno, da tako vokale kot glasbo izvedejo ločene osebe, tako v resni (orkestralni) kot v popularni glasbi. Bieberjev megahit Baby so denimo "skupaj" z njim spisali še štirje drugi profesionalni pisci, da ne omenjamo ostalih članov produkcijske ekipe. Vse te osebe - soavtorji, izvajalci oz. proizvajalci fonogramov (slednji si dandanes...

Techdirt - Včasih se zdi, da bo avtorska pravica na Mikiju miški trajala dobesedno v nedogled, čeprav je nastala novembra 1928 in je njen avtor, veliki ilustrator Walter Elias "Walt" Disney umrl že leta 1966. To je po svoje res, ker ima Disney na Mikiju tudi blagovno znamko, ki jo je mogoče neomejeno podaljševati, ampak tudi sama avtorska pravica ni od muh. Po zadnji noveli leta 1998, nekoliko cinično poimenovani kar Zakon za zaščito Mikija Miške, se je namreč že (četrtič) podaljšala, tokrat do leta 2023, in se po vsej verjetnosti še bo. Stara dela so dobila 95 let zaščite od prve objave, nova pa za ves čas avtorjevega življenja + 70 let po njegovi smrti. Podobno ureditev je kmalu uveljavila tudi Unija - smrt + 50 let po Bernski konvenciji l. 93 in smrt + 70 let od leta...

Techdirt - V začetku meseca je po netu zaokrožila zanimiva foto zgodba o fotografijah, ki so jih s pozabljenim fotoaparatom fotoreporterja Davida Slaterja ustvarili makaki v narodnem parku North Sulawesi v Indoneziji. Lavent je med delom za agencijo Caters news agency potoval po območju in fotografiral lokalno floro in favno, med drugim tudi to inteligentno in spretno vrsto primatov. Ena od samic je očitno našla njegov fotoaparat in se začela z njim igrati, pri tem pa...

Slashdot - Le dan po obtožbi Aarona Swartza zaradi domnevnega vdora v JSTOR na MIT-u in nepooblaščenega dostopa do petih milijonov znanstvenih člankov so njegovi podporniki odgovorili. Na splet so priobčili kopico znanstvenih člankov, ki je sedaj dostopna prek protokola torrent. Datoteke se najdejo na običajnih mestih na internetu.

Gre za članke iz revije Philosophical Transactions of the Royal Society, ki so že tako stari, da so že v javni lasti. Revija sama izhaja od leta 1665, vsi objavljeni članki pa so izpred leta 1923 -- skupno 18.592 člankov, ki tehtajo 33 GB. Kljub poteku avtorskih pravic so bili doslej dostopni le proti plačilu 19 dolarjev na članek ali prek naročnine na JSTOR. Na splet jih je postavil Greg Maxwell, ki je...

Slo-Tech - Veliko ljudi vzame avtorske pravice za nekaj svetega in samoumevnega. Vendar ima vsaj eden izmed razlogov za to pravico drugačne temelje. Gre namreč za to, da posamezniku država s tem podeli monopol nad nekim avtorskim izdelkom, navadno v zameno za to, da bo izdelek čez čas postal javna lastnina in bodo lahko od njega imeli korist vsi.

Do tu vse lepo in prav. A problem se pojavi, ko medijske korporacije v Združenih državah vsakih nekaj let zlobirajo kongres, da podaljša veljavnost teh pravic. Tako je trajanje avtorske pravice z začetnih fiksnih 14 let po objavi sedaj naraslo na kar 95 let. Posredno pa ZDA vsiljujejo svoja pravila tudi drugim (glej CIPR).

Eric Eldred predlaga uravnovešenje zakona tako, da bi moral lastnik po 50 letih plačati simbolično vsoto, sicer bi delo takrat postalo javna last. Tako naj bi se vsaj delno vzpostavilo ravnotežje med javno in zasebno koristjo.

Mimogrede, v Sloveniji je trajanje pravice 70 let po avtorjevi smrti. Osnovna razlaga slovenske zakonodaje