»

Kako je januarja skoraj razpadel evropski elektroenergetski sistem

Slo-Tech - V začetku leta smo bili najbliže razpadu evropskega elektroenergetskega omrežja v več letih, ko se je 8. januarja ob 14.05 celinsko omrežje razklalo na dva nesinhronizirana dela. Evropsko združenje sistemskih operaterjev (ENTSO-E) je analiziralo incident in ugotovilo, da so se težave začele na Hrvaškem in potem kaskadno razširile. Na srečo so v eni uri težavo odpravili in zagotovili sinhronizacijo obeh delov omrežja.

Evropsko kontinentalno omrežje obsega praktično celo celinsko Evropo razen baltskih držav, Belorusije, Ukrajine in Moldavije, poleg tega pa vključuje še Turčijo, Maroko, Alžirijo in Tunizijo. S tem predstavlja enega največjih sinhroniziranih sistemov na svetu. To pomeni, da je frekvenca električne napetosti sinhronizirana po celotnem omrežju, ki je fizično povezano.

Izvor težav je 400-kV spojno polje (busbar coupler) v razdelilno-transformatorski postaji (RTP) Ernestinovo na Hrvaškem v bližini Osijeka na vzhodu države, ki jo je 8. januarja ob 14:04:25,9 tokovna...

100 komentarjev

Bliža se usodni datum za GPS

Slo-Tech - Veliko se je govorilo o hrošču Y2K, ki naj bi ob prehodu iz leta 1999 v 2000 povzročil pravo računalniško kataklizmo, pa se na koncu ni zgodilo nič tragičnega. Tovrstnih primerov, ko zmanjka prostora za zapis podatka o času, je še več (na primer leto 2036, leto 2038). Prvi naslednji se bo zgodil 6. aprila letos, ko bo v sistemu GPS zmanjkalo prostora za zapis zaporedne številke tedna. Epoha GPS se je začela 5. januarja 1980. GPS datum shranjuje tudi kot število tednov, ki so pretekli od tedaj, za kar ima na voljo 10 bitov. To pa je premalo, saj 210 (1024) tednov hitro mine.

Prvikrat se je to zgodilo 1. avgusta 1999, naslednjikrat pa se bo 6. aprila letos. To pomeni, da bi bil naslednji teden 1024., česar seveda ne moremo zapisati v 10-bitno spremenljivko celih števil. Štetje tednov gre tedaj zopet z ničle, kar lahko...

20 komentarjev

Evropske ure zopet točne

Slo-Tech - Evropski sistemski operaterji elektroenergetskega omrežja so vzpostavili normalno stanje v omrežju, ki je vladalo pred januarsko motnjo. Ker je januarja zaradi neizravnanega odjema električne energije na Kosovu frekvenca omrežja padla pod ciljno vrednost 50 Hz, se je nabrala zamuda "omrežnega časa" v primerjavi s točnim časom (UTC). Omrežni čas se izračuna tako, da se prešteje število nihajev in predpostavi, da je frekvenca v povprečju natančno 50,0000 Hz. Januarja je odstopanje znašalo več kot pet minut, kar so odjemalci opazili predvsem kot zaostajanje ur na pečicah in ostalih napravah, ki so za merjenje časa uporabljale omrežno frekvenco.

Frekvenca omrežja pade kot odgovor na povečano porabo električne energije, dokler se proizvodnja ne prilagodi večjemu odjemu. Hipni odziv omrežja je namreč...

35 komentarjev

ENTSO-E: Za odstopanje evropskega električnega omrežja kriva Srbija in Kosovo

Problemi so na kontinentalnem omrežju (UCTE)

Slo-Tech - Evropsko združenje sistemskih operaterjev prenosnih omrežij (ENTSO-E) je postreglo s podrobnejšo razlago, kaj se dogaja v evropskem električnem omrežju, da se je od sredine januarja nabralo skoraj šest minut akumulirane zamude. Od sredine januarja je bila povprečna frekvenca omrežja 49,996 Hz, s čimer se je pridelal opisan zaostanek. Kaj takšnega se v evropskem kontinentalnem omrežju, ki obsega celotno celinsko Evropo in Turčijo, še ni zgodilo. Razlog za upad frekvence je bila neizravnana proizvodnja in poraba električne energije v bloku SMM, ki obsega Srbijo,...

140 komentarjev

ENTSO-E potrdil pomanjkanje električne energije

Zamik še vedno presega 5 minut

Slo-Tech - V Evropskem združenju sistemskih operaterjev prenosnih omrežij (ENTSO-E) so potrdili, da so težave s frekvenco evropskega elektroenergetskega omrežja posledica nezadostne ponudbe električne energije. O prenizki frekvenci električnega omrežja in zaradi akumuliranega zaostanka omrežnega časa visokem zaostanku na urah smo pisali minuli teden. Sedaj je ENTSO-E težavo tudi uradno pripoznal in napovedal ukrepe.

V izjavi za javnost so zapisali, da od sredine januarja obstaja odstopanje porabe in proizvodnje električne energije, ker eden izmed upravljavcev v prenosnem omrežju ne zagotavlja potrebnih zmogljivosti. Krivca za te težave niso imenovali. Zaradi tega je frekvenca električnega omrežja rahlo upadla, so dodali. ENTSO-E je potrdil, da je to razlog za odstopanje časa na urah, ki se uravnavajo z...

193 komentarjev

Kaj se dogaja z evropskim električnim omrežjem

Dne 28.2.2018 je bila frekvenca večidel prenizka.

Slo-Tech - Na pečicah, elektronskih budilkah, mikrovalovkah in podobnih napravah, ki za merjenje časa izkoriščajo frekvenco omrežne napetosti, so se ta teden nabrale večminutne zamude, so opazili tudi naši bralci. Zaradi kombinacije visoke porabe energije in nizke proizvodnje je evropsko električno omrežje tako obremenjeno, da je frekvenca padla. V zadnjih dneh je v Evropi zaradi mraza poraba električne energije tako zrasla, da imajo pri nas uporabniki toplotnih črpalk, ki so oddaljeni od transformatorskih postaj, težave celo z izklapljanjem zaradi prenizke napetosti.

Električne naprave lahko točen čas vzdržujejo prek štirih virov - prek interneta s komunikacijo s strežniki NTP, pred radijskega signala, z GPS-signala ali prek električnega omrežja. Za uporabo strežnikov NTP je seveda nujen...

137 komentarjev

Danes ponoči prestopna sekunda

Slo-Tech - Danes ponoči ob 2.00 uri po slovenskem lokalnem času bomo po vsem svetu dodali prestopno sekundo, tako da bo ura pri nas tekla 1:59.59, 1:59.60, 2:00.00. Prestopna sekunda bo torej za eno sekundo podaljšala današnjo noč, kar je potrebno za uskladitev civilnega časa z dejanskim sončnim časom, ki je definiran glede na rotacijo Zemlje. Prestopne sekunde po potrebi dodajamo konec junija in konec decembra, v povprečju pa dodamo eno na slabi dve leti.

Prestopne sekunde smo začeli dodajati leta 1972, ko je bil definiran univerzalni čas UTC tako, da je ustrezal greenwiškemu času (GMT). Sončni čas, ki ga morajo UTC in civilni časovni pasovi zasledovati, je definiran tako, da je Sonce ob poldnevu...

71 komentarjev

Razvita atomska ura na čipu

Slo-Tech - Znanstveniki so razvili atomsko uro, ki jo lahko zavoljo svoje majhnosti vgradimo v vsako elektronsko napravo. V Sandia National Laboratories so namreč izdelali atomsko uro v velikosti škatlice za vžigalice, ki porabi 100 mW energije in jo poganjata dve klasični AA-bateriji. Tolikšno miniaturizacijo so dosegli z uporabo trdninskega laserja, ki osvetljuje posodo s paro neradioaktivnega cezija. Atomi cezija nato nihajo z značilno frekvenco, fotodioda pa šteje nihaje in po 4.596.315.885 nihajih je potekla ena sekunda. Cena: 1500 dolarjev. Starejše atomske ure so približno 100-krat večje in požrešnejše, saj uporabljajo rubidijevo svetilko.

Prenosne atomske ure bodo uporabne za vgradnjo v elektronske naprave, kjer je nujno potrebna točna usklajenost. Doslej so...

33 komentarjev

Brez signala GPS vlada kaos

Satelit GPS v orbiti

vir: New Scientist
New Scientist - V vsakdanjem življenju smo odvisni od signala GPS bolj pogosto, kot si predstavljamo, četudi sploh nimamo sprejemnika GPS. Problem je, da je signal satelitov GPS tako šibek, da ga lahko s preprosto napravo za 20 evrov preglasimo in povzročimo kaos. Na NewScientistu so objavili zanimiv članek o odvisnosti od GPS-a in posledicah njegovega motenja.

Od signala GPS, ki ima v sebi kodiran tudi točen čas atomske ure na satelitu, so odvisni radarji in sistemi za nadzorovanje letal na letališčih, predaja signala mobilnih telefonov med posameznimi bazami, delovanje bančnih avtomatov, satelitsko cestninjenje, časovno podpisovanje finančnih transakcij, upravljanje mreže za...

33 komentarjev

Najnatančnejša atomska ura

Postdoktorant in nova atomska ura

Slashdot - Ameriški Nacionalni institut za standarde in tehnologijo (NIST) je predstavil novo atomsko uro, ki se ponaša z naslovom najbolj točne ure na svetu. Srce ure predstavlja en sam aluminijev atom, ki je ujet v kovinski cilinder. Nova ura zgreši eno sekundo v 3,7 milijarde let, kar je dvakrat bolje od dosedanjega rekorda ure, ki je bazirala na...

20 komentarjev

Tisočkrat natančnejše ure

Profesor Gill s svojo ekipo

Slo-Tech - Profesor Gill s svojo ekipo v Britanskem nacionalnem laboratoriju za fiziko (NPL) obljublja revolucijo pri natančnem merjenju časa. Z nanovo razvito tehniko so dosegli trikrat natančnejše merjenje časa od trenutno najnatančnejših atomskih ur, tehnologijo pa obeta izboljšanje vsaj za faktor tisoč.

Leta 1955 so v tem istem laboratoriju razvili atomsko uro, ki deluje na osnovi absorpcije mikrovalov v cezijevih atomih. Takrat revolucionarna tehnika je omogočila...

47 komentarjev