Slo-Tech - Na jugozahodu Kitajske je letos začel obratovati največji podzemni laboratorij na svetu, ki je bil dokončan decembra in meri 330.000 kubičnih metrov. S tem je precej večji od dosedanjega rekorderja Gran Sasso v Italiji, pa tudi globlji, saj leži v globini 2400 metrov pod površjem gora Jinping. Prvi del laboratorija CJPL (China Jinping Underground Laboratory) so sicer po triletni gradnji dokončali že leta 2010, sedaj pa so zgradili še drugi del. Laboratorij je 6720 ekvivalentnih metrov vodnega stolpca pod površjem.

V CJPL teče več eksperimentov, ki so namenjeni tudi raziskavam temne snovi. To je nepojasnjena snov, ki sestavlja približno četrtino vesolja in je odgovorna za gravitacijsko obnašanje galaksij, kot ga vidimo. Te se namreč vedejo, kot da bi bilo v njih približno petkrat več snovi, kot je vidimo. Kozmologi to označujejo kot temna snov. Trije glavni eksperimenti v CJPL so CDEX (China Dark Matter Experiment) za detekcijo temne snovi z germanijevimi detektorji, PandaX...

ESA - V soboto je s Floride uspešno poletela raketa Falcon 9, ki je na krovu nosila pomemben evropski vesoljski teleskop Euclid, namenjen proučevanju temnih snovi in energije.

Bržkone glavno vprašanje, ki kozmologe, astronome in astrofizike žuli zadnja desetletja, je narava temne snovi in temne energije. Obe ... zadevi namreč glede na izračune širjenja vesolja predstavljata okoli 95 odstotkov našega univerzuma - temna snov četrtino, temna energija pa 70 odstotkov. Toda kaj natančno ju sestavlja in od kje sta se vzeli, še danes ne vemo, kar je res grda vrzel v našem poznavanju vesolja. Zato ni presenetljivo, da v tem trenutku po svetu teče več projektov razvoja sistemov za opazovanje teh skrivnostnih pojmov, med drugimi observatorij Vere C. Rubin v Čilu in vesoljski teleskop Nancy Grace Roman, ki poleti leta 2027. Eden najpomembnejših gradnikov v človeškem trudu po razumevanju temnih snovi in energije pa je v vesolje poletel včeraj, to je teleskop Euclid, Evropske vesoljske agencije.

...

NASA - V četrtek so izstrelili nov Nasin rentgenski teleskop, IXPE, ki bo opazoval najbolj burne dogodke v vesolju, odlikuje pa ga zmožnost zaznavanja polarizacije rentgenske svetlobe.

Čeprav posnetki vsemirskih meglic jemljejo dih, pa se pomembne informacije o naši okolici skrivajo v celotnem spektru elektromagnetnega valovanja. Najbolj divje dogajanje v vesolju, kot so eksplozije supernov, izginjanje teles v črnih luknjah ali utripanje pulzarjev, oddaja rentgenske valove, ki jih moramo ujeti z vesoljskimi teleskopi, saj je Zemljina atmosfera zanje neprehodna. Rengentska astronomija je zato stara skoraj toliko kot pošiljanje satelitov v orbito in beleži pisan spisek naprav, od ameriške serije satelitov OSO (Orbiting Solar Observatory) v šestdesetih letih prejšnjega stoletja do novejših, kot so Nasina Chandra, Esin XMM-Newton ali ruski Spektr-RG.



Sedaj pa je na redu generacija z novo zmogljivostjo: merjenjem polarizacije rentgenske svetlobe. To pomeni, zaznavanjem smeri (oz....

Slo-Tech - Če se ponoči ozremo v nebo, vidimo več tisoč zvezd, a to je le neznaten del vesolja. Pri tem ne gre le za omejitev oči, saj tudi s teleskopi ni kaj bolje. V resnici je vse, kar vidimo, barionska snov, ki jo sestavljajo barioni. To so delci, ki jih sestavljajo trije kvarki, da iz njih dobimo na primer protone, nevtrone itd. Skoraj vsa snov, s katero lahko pridemo v stik na Zemlji, je barionska snov. To je ves naš periodni sistem in še več. Le zelo redki delci so kaj drugega, na primer nevtrini, ki tako ali tako v milijardah letijo skozi naše telo, ne da bi sploh reagirali.

Toda opazovanja vesolja so pokazala, da barionska snov ne more predstavljati vsega, kar v vesolju obstaja. Enostavno premalo je je, da bi se v vesolju lahko tvorile strukture, kot so zvezde in galaksije, in pojavi, kot je gravitacijsko lečenje. Da se enačbe izidejo, so kozmologi prepričani v obstoj temne snovi, ki predstavlja 85 odstotkov vse mase v vesolju. Z drugimi besedami: nevidnega in nezaznavnega je...

Slo-Tech - Nobelov teden se tradicionalno nadaljuje z razglasitvijo nagrajencev za fiziko, ki so letos postali kanadski fizik Jim Peebles (1/2), švicarski astrofizik Michel Mayor in švicarski astronom Didier Queloz (vsak 1/4). Nagrado so prejeli za prispevek k razumevanju razvoja vesolja in mesta Zemlje v vesolju. Peebles se je ukvarjal s teorijo velikega poka in sestave vesolja, Mayor in njegov doktorski študent Queloz pa sta v Rimski cesti odkrila prvi eksoplanet.

Letošnji nagrajenci so s svojim raziskovalnim delom pomagali poiskati odgovore na ključna vprašanja, ki si jih ljudje zastavljamo, odkar zremo v vesolje. A šele v zadnjem stoletju smo dobili odgovore, ki so iz špekulacij naredili znanost in iz ugibanja napovedi. Še v 19. stoletju je bilo vesolje, za katerega smo sicer imeli solidne zemljevide, v očeh znanstvenikov večno in nespremenljivo. Planeti (in še kaj) so res krožili okoli Sonca v predvidljivih ciklih, a vesolje je v svoji osnovi ostajalo enako. Ko so astronomi v 20. letih...

Slo-Tech - V dveh neodvisnih raziskavah dveh skupin so uspeli ugotoviti, kje se skriva manjkajoča snov v vesolju, ki jo napovedujeta dve različni teoriji in so jo neuspešno iskali več desetletij. Ugotovili so, da lahko vso manjkajočo snov pojasnimo, če upoštevamo predhodno neodkrite zaplate vročega medgalaktičnega plina. To je pomembno odkritje, ki dodatno utrjuje predvidevanja, da je trenutni model velikega poka, kakor pojasnjuje nastanek lahkih elementov in kozmično sevanje ozadja, pravilen.

Vesolje v glavnem sestavljajo tri vrste snovi. Prva je običajna snov, iz katere smo zgrajeni ljudje na Zemlji, celotno Osončje in v resnici vse zaznavne strukture vesolja. Imenuje se barionska snov, ker jo...

Slo-Tech - Observatorij IceCube na južnem tečaju v dveh letih delovanja ni našel nobenih dokazov, ki bi potrjevali ali vsaj nakazovali obstoj sterilnih nevtrinov. Čeprav neobstoj dokaza ne dokazuje neobstoja, je to precej močan indic, da sterilnih nevtrinov bržkone ni. Vsaj v energijskem razponu 10 GeV do 10.000 TeV, kjer bi jih IceCube lahko zaznal, jih ni. S tem je skoraj pokopana ena izmed bolj elegantnih razširitev standardnega modela.

Nevtrini so eni izmed najzanimivejših delcev med sedemnajsterico, ki sestavlja standardni model. Predpostavili so jih pri študiji beta razpada, ki je fizike na začetku 20. stoletja begal več desetletij. Beta razpad je namreč navidezno kršil ohranitvene zakone, saj so meritve...

Slo-Tech - Z odkritjem enega Higgsovega bozona v velikem hadronskem trkalniku v CERN-u še zdaleč ni zmanjkalo dela, saj standardni model kljub formalni popolnjenosti še vedno ne ve nič o gravitaciji, če omenimo le najbolj kričečo pomanjkljivost. Lani je upe vzbudila CERN-ova najava, da sta eksperimenta ATLAS in CMS pri isti energiji odkrila anomalijo, ki morda kaže na obstoj novega delca. Novi podatke in dodatne analize so pokazali, da je šlo za statistični šum, kjer se ne skriva nič. Delca z maso, ki ustreza 750 GeV, ni.

Standardni model je zanimiva teorija, ki je na nivoju delcev doslej pravilno napovedala praktično vse izide eksperimentov, zato fiziki, ki se ukvarjajo s fiziko osnovnih delcev, niso preveč naklonjeni radikalnim spremembam modela. Po drugi strani pa...

Slo-Tech - Teden Nobelovih nagrad nadaljujemo s fiziko, saj je Švedska kraljeva akademija znanosti danes razglasila prejemnike Nobelove nagrade za fiziko 2011. Nagrado prejmejo Saul Perlmutter (ZDA), Brian P. Schmidt (Avstralija) in Adam G. Riess (ZDA) za odkritje pospešenega širjenja vesolja na podlagi opazovanja oddaljenih supernov.

Da se vesolje širi vse od velikega poka, ki se je zgodil približno pred 14 milijardami let, je znano že več kot sto let. Precej bolj osupljivo je dejstvo, da ima vidno vesolje premer 93 milijard svetlobnih let. To logično pomeni samo eno, in sicer da se vesolje širi. Letošnji nagrajenci pa so odkrili, da je to širjene še pospešeno.

Leta 1998 sta dve skupini - eno je vodil Perlmutter, ki prejme polovico nagrade, v drugi sta delovala...

PhysOrg.com - Eno izmed vélikih nepojasnjenih vprašanj v fizike je obstoj temne snovi. Tako označujemo domnevno prisotno snov, ki je ne moremo zaznati, ker ne seva, a jo potrebujemo za razlago eksperimentalnih opažanj, kot je denimo obstoj galaksij (vidna masa je premajhna, da bi se bile tvorile). Temna snov zajema manjkajočo maso, brez katere trenutno veljavna struja fizike ne more pojasniti opaženih gravitacijskih učinkov, ker je običajne vidne snovi (barionska materija) približno šestkrat premalo. Zato predpostavljajo, da je temne snovi petkrat več od običajne. Druga, manj sprejeta...

Slashdot - Zelo zanimiv problem teoretične fizike in tudi astronomije je problem manjkajoče mase. V grobem ta pravi, da se glede na trenutno hitrost širjenja vesolja in množino snovi v vesolju nekaj ne sklada, saj je mase bistveno premalo. Prvo hipotezo o rešitvi tega problema je leta 1933 postavil Švicar Fritz Zwicky, ko je ugotovil, da je t.i. vidne mase (torej vidnih galaksij) 400-krat premalo za trenutno jakost gravitacije. Zaključil je, da je očitno v vesoljo veliko nezaznavne mase, katere gravitacijske učinki so opazni, in jo poimenoval temna snov. Od tedaj je to ena izmed zanimivejših in verjetnejših hipotez. Trenutne ocene so namreč, da je kar 90 - 95 odstotkov vse mase...