Nature - V novi številki revije Nature znanstveniki z Univerze Harvard s sodelavci v članku Programmable nanowire circuits for nanoprocessors pišejo, da so uspešno sestavili mikročip iz samih nanometrskih delcev.

Medtem ko je moderna elektronika narejena z odtiskovanjem vzorcev na "prazne" polprevodniške čipe, so to pot znanstveniki začeli drugače. Iz germanija so izdelali 10 nanometrov široke vodnike, ki so jih nato nanesli na rezino...

Hynix - Južnokorejski proizvajalec čipov Hynix je danes uradno predstavil nove GDDR5-pomnilniške čipe, ki zmorejo delovati s frekvenco 7 GHz, kar je 40 odstotkov hitreje od trenutno dostopnih, in lahko teoretično dosežejo propustnost 224 GB/s na 256-bitnem vodilu oz. 448 GB/s na 512-bitnem. Čip bo zgrajen v 0,054-mikronski tehnologiji, deloval bo pri napetosti 1,35 V, z čimer zmanjšujejo energetsko potratnost. Hynix še ni razkril, ali sta ATI in nVidia nove čipe že preizkusila, a se bodo prej ali slej pojavili na novih Radeonih in GeForceih. Masovno proizvodnjo in prodajo pričakujemo prihodnje leto.

AMD - AMD je danes uradno predstavil svoj prvi procesorski čip, ki je zgrajen v 0,045-mikronski tehnologiji, težko pričakovani Shanghai. Z naslednikom Barcelone ne nameravajo ponoviti istih napak, zatrjujejo pri AMD-ju, saj se še predobro spomnijo debakla, ko jim je Intel zaradi TLB-hrošča in nedobavljivosti popravljene Barcelone ušel. To pot naj bi že imeli pripravljene primerke, ki bodo lahko šli takoj v prodajo, čeprav jih še nismo videli. Upanje v uspeh vlivajo tudi dogovori s Sunom, HP-jem, IBM-om, Dellom, ki bodo nove procesorje vključili v svoje strežnike.

Kaj je torej novega? AMD trdi, da so Shanghai...

Slashdot - Znanstveniki so odkrili način, kako z ovitjem virusa tobačnega mozaika s platinastim obročem dobijo zelo hiter tranzistor. Taki tranzistorji bi lahko prišli v poštev za zamenjavo sedaj popularnega Flash pomnilnika. Čip z virusnim pomnilnikom bi v kameri sliko prikazal v nekaj mikrosekundah, kar je s trenutnimi milisekundami občutna pohitritev.

Vodja projekta trdi, da je trenutno še daleč do praktične rabe, saj morajo ugotoviti kako omrežiti viruse.

Izvorna novica.

CDR-Info - Po raznih forumih se na skrivaj sušlja, da ATi razvija nov čip, s kodnim imenom R600. Čip naj bi bil zgrajen v 65nm tehnologiji. Imel naj bi kar 64 cevovodov (Vec4 + Scalar), jedro naj bi tiktakalo z 800MHz, 25.6Gpixels/s, pomnilnik (GDDR4) naj bi bil pri 1.8GHz (57.6 GB/s pasovne širine). GPU naj bi vseboval WGF2.0 unified shaderje, ki so še v razvoju.

ATI še ni splavil R520 jedra, ko se že govori o R600. Ali so to pobožne želje, ali pa resnično začrtane meje, ki jih ATi želi doseči, bomo videli predvidoma čez eno leto, ko naj bi bila kartica prišla na trg.

ZDNet - Kot poroča ZDNet, je Microsoft najavil, da bo v naslednjo verzijo operacijskega sistema Windows vgradil programski ekvivalent črne skrnjice, kakršno najdemo na letalih. Orodje, ki bo zgrajeno na osnovi obstoječega sistema Dr.Watson, bo v primeru napake posnelo vse programe v delovnem pomnilniku, odprte dokumente ipd., da bi lažje ugotovili, kaj je šlo narobe. Greg Sullivan iz Microsofta je zagotovil, da bo orodje uporabniku prikazalo, kateri podatki so vsebovani v poročilu in dalo možnost, da nekatere odstrani ali pa sporočila o napaki sploh ne pošlje. Vse seveda popolnoma anonimno. Pri Microsoftu so poudarili, da je to začetek poti proti dobi, ko bodo lahko vsakemu uporabniku točno povedali, zakaj se je napaka zgodila in bodisi z nasvetom ali popravkom preprečili ponovitve.

EETimes - Očitno diski niso edini, ki še dolgo časa ne bodo šli na odpad zgodovine. Svetla prihodnost je tudi na strani čipov, saj so znanstveniki na univerzi Cornell predstavili delujoč tranzistor, ki je v bistvu atom kobalta in je velik le 1.3 nanometra. Za primerjavo: današnji silicijevi tranzistorji so lahko veliki celo več kot 100 nanometrov. Čeprav gre za pomemben dosežek, pa znanstveniki navajajo, da je vse skupaj trenutno še vedno precej v povojih in da bo potrebno še veliko trdega dela, da bo tehnologija zrela za praktično uporabo. Obenem navajajo, da iščejo tudi nove alternative, ki bi lahko nadomestile sedanje silicijeve tranzistorje in poudarjajo, da so se za dostojnega naslednika zaenkrat izkazale tudi ogljikove nanocevke. Več o novem dosežku si lahko preberete tukaj.

The Age - Vsi, ki smo (da, tudi sam sem bil med njimi) mislili, da je Alexander Graham Bell izumil telefon, smo živeli v zmoti. Vas zanima resnica? Ste že kdaj slišali za Antonia Meuccija? Naj vam razširim obzorja.

Antonio Meucci, rojen leta 1808, je bil, bolj kot ne, reven inženir mehanike. Leta 1830 se je preselil na Kubo kjer je odkril, da se zvok lahko prenasa po bakreni žici. Leta 1850 se je preselil nazaj v ZDA, kjer je dokončno razvil to tehnologijo. Žal pa si ni mogel privoščiti patentiranje zadeve, saj bi za kaj takega potreboval $250. Tako mu je idejo, tehnologijo ter dejansko tudi slavo 2 leti kasneje "ukradel" Bell, ki si je z Meuccijem delil laboratorij. Bell si je namreč lahko privoščil patentiranje. Meucci je umrl leta 1889, 113 let po njegovi smrti (torej letos) pa so končno dokazali, da je telefon njegov izum.

In še zanimivost; Microsoft je izdal dve verziji Encarte - italijansko in angleško. V italijanski je telefon izumil Meucci, v angleški pa Bell. Volk sit, koza cela?...

Sillicon Strategies - V komentarjih na spodnjo novico ste se nekaj prepriali, da je 0,13 mikronov že zastarela tehnologija. Če upoštevamo to novico, je to sigurno res!

Taiwan Semiconductor Manufacturing Company (TSMC v nadaljevnaju) so raziskali in omogočili proizvajanje (ne, ni napaka) 9-nm, to je 0,009 mikrona, velikih tranzistorjev. To je kar 1/10.000 (ena desettisočina) debeline človeškega lasu. Današnja super-računala, ki zasedejo kar kakšno halo ali dve, bi tako lahko spravili v prostor velik toliko, kot je velik noht.

Sicer takih čipov še ni možno proizvajati, saj bo potrebno še kar nekaj časa, da bodo izpopolnili naprave in predelali postopke izdelave. Imajo pa že delujoč 0,035 mikronski primerek, trenutno pa delajo na 0,025 mikronskem, ki je še v poskusnem stadiju. Celotno novico si oglejte tu.

CNN - Težava, ki nastane pri doseganju vedno višjih frekvenc, se pojavi pri miniaturizaciji tranzistorjev oziroma njim podobnim elementov. Osnova, kakršna je uporabljena sedaj (slicij, aluminj in baker), ne bo več dolgo zmožna podpirati nadaljne miniaturizacije. Zato že potekajo raziskave, predvsem na področju nanotehnologije, kjer se čipe gradi na osnovi atomov in molekul. HPjevim znanstvenikom je že uspelo ugotoviti način, kako "upravljati" z določeno molekulo in ji s tem spreminjati električno prevodnost, kar pa je v principu enako sedanjim tranzistorjem. Tisti, ki želite vedeti več, pa oddeskajte sem.

The inquirer - Bell labs (podružnica Lucneta) načrtujejo, da bodo tranzistorji velikosti molekul pomenili pravo revolucijo na področju izdelovanja čipov. Čerpav ima Bell v laboratoriju že delujoče testne primerke takih tranzistorjev, pa bo potrebno tehnologijo še dodelati. Znano je, da sta najbolj zagreta podpornika IBM in Intel, ki v razvoj nanotehnologije vložita ogromne kupe denarja. Če me spomin ne vara, sem pred kakimi tremi leti slišal, da bo običajnim čipom, ki so zgrajeni na osnovi tranzistorjev kmalu odbila zadnja ura, saj je samo vprašanje časa, kdaj bomo dosegli tako mejo (v MHz), čez katero ne bomo več mogli priti. Vendar pa so se napovedovalci prihodnosti še vedno opekli in tudi tokrat je bilo tako. Tehnologija izdelave je vedno bolj napredna in po zadnjih podatkih, bomo brez problemov dosegli 10 GHz procesorje, kako pa bo šlo naprej, pa je zaenkrat še težko napovedovati. V primeru, da se bo trenutna tehnologija v prihodnosti izkazala za močno zastarelo, pa znanstveniki vzporedno...

Overclockers Australia - Za konec pa še nekaj pesimizma; ste se že kdaj spraševali, kdaj bo napočil dan, ko boste zapustili ta svet? No, če ste se ali pa se vam zdi, da so napovedovalci prihodnosti premalo učinkoviti, potem morate nujno obiskati to stran, ki vam napove, koliko sekund vam je še ostalo. Preprosto vtipkate svoj rojstni datum, spol (ženske živijo dlje od moških ), ter izberete normalno, pesimistično, optimistično ali sadistično napoved. Nato samo še nabijete na gumb in počakate, kaj vam bo izjavil program. Smeha polna skleda (BTW: če ne kapirate - gre za šalo, zato ne zganjajte alarma, če vam je program izračunal malce prezgoden datum ). Uživajte v napovedovanju .

X-Bit Labs - Po šokantni novici, da je Nvidia kupila 3DFX, je za nas toliko bolj pomembno, kaj planira ATI, saj je v bistvu edini resen konkurent Nvidii. Moram priznati, da kanadski velikan vsekakor ne počiva in načrtuje resen naskok na igričarski trg:

• RV100 (Radeon VE):Gre za ne toliko zanimivo ceneno različico Radeona. Čip je zgrajen v 0.18 mikronski tehnologiji, deluje pri 183MHz, ima samo en renderirni cevovod in je oskubljen T&L podpore. Kartice bodo na voljo februarja 2001.
• R200:Naslednja generacija Radeonov. Čip bo zgrajen v 0.15 mikronski tehnologiji, deloval bo pri 300MHz, imel pa bo 4 renderirne cevovode. Seveda bo podpiral tudi T&L ter Dual Display. Prvi primerki bodo na voljo februarja prihodnje leto, masovna proizvodnja pa naj bi se začela junija 2001.
• RV200:Podobno kot pri RV100, gre tukaj za cenejšo različico Radeona2. Imela bo 2 renderirna cevovoda, zgrajena pa bo v 0.15 mikronski tehnologiji. Podpora T&L ne bo vključena. Proizvodnja naj bi se začela julija 2001.
• R300: Tretja...