TechCrunch - Meta je potrdila neuradne navedbe prejšnjega tedna, da bodo odpuščali, ob tem pa je izvršni direktor Mark Zuckerberg napovedal umik 5000 razpisanih in še nezasedenih delovnih mest ter ukinitev več projektov. Dejal je, da so podcenili posredne stroške pri teh projektih nižje prioritete. Že pred štirimi meseci je Meta odpustila 11.000 ljudi, sedaj pa jih bodo odslovili še 10.000. Skupno bo torej letos v podjetju kar četrtina manj zaposlenih kot lani.

Prve spremembe se obetajo že aprila, in sicer v tehnološkem delu, maja pa še v poslovnem delu podjetja. S tem želi Meta izboljšati svoje finančne kazalnike, ki niso najboljši. Tudi zato bo do konca prestrukturiranja zaposlovanje zamrznjeno. Podjetje v primerjavi z ostalimi tehnološkimi velikani poslabšuje dobičkonosnost na število novo zaposlenih. V letu 2023 podjetje pričakuje 86-92 milijard dolarjev odhodkov, kar je manj od predhodno načrtovanih 95 milijard. Znižanje je posledica varčevalnih ukrepov, ki jih uvaja Zuckerberg.

O...

Axios - Sheryl Sandberg, operativna direktorica Mete in eden najvidnejših zaveznikov Marka Zuckerberga, je podala svoj odstop.

Mark Zuckerberg svojemu imperiju podjetja Meta, ki se je nekoč imenovalo Facebook, vlada s trdo roko in je njegova poglavitna maskota. Toda skozi leta se je ena oseba vendarle stalno pojavljala ob njegovem boku: Sheryl Sandberg, operativna direktorica (COO) podjetja. Veljala je za človeka, ki je v resnici finomehanično skrbel, da je firma obratovala, kot je treba, medtem ko je Zuckerberg tuhtal vedno nove trike za večanje denarne pogače. Pridružila se mu je leta 2008, ko je bilo prodornemu možakarju šele 23 let, njej pa 38, in je bila torej v mnogočem njegova mentorica. Tudi Mark v poslovilni objavi na Facebooku poudarja, da sta imela tesen odnos. Toda v zadnjem času naj ne bi bila več tako posvečena podrobnostim, zato notranji glasovi v podjetju pravijo, da njen včerajšnji sestop ni bil presenečenje.

Sandberg zapušča mesto COOja in bo do jeseni še članica...

Slo-Tech - Facebookova prihajajoča kriptovaluta, ki se napoveduje že nekaj časa, ima že cel kup podpornikov in bo vsak hip izšla. Kot poroča The Wall Street Journal, je med podporniki več kot deset podjetij. Med njimi najdemo tudi Viso, Mastercard, PayPal in Uber. Podporniki, med katerimi so še skladi tveganega kapitala, telekomunikacijski giganti in finančna podjetja, bodo vložili vsak približno 10 milijonov dolarjev. Denar, ki se bo nabral v nastalem konzorciju, bodo uporabili za financiranje izdaje nove kriptovalute. Ta bo imela vrednost, ki bo določena v razmerju do košarice mednarodnih valut (dolarji, evri itd.).

Iz Facebooka uradnih informacij ne dajejo. Znano je, da se bo nova kriptovaluta verjetno imenovala libra....

Slo-Tech - Afera Cambridge Analytica, ki se je začela z razkritjem preiskovalnih novinarjev, kaj vse je istoimensko podjetje počelo s podatki s Facebooka, je v zadnjem tednu dobila nove razsežnosti, ki so tudi v Facebooku povzročile izredno stanje. Channel 4 je objavil videoposnetek, ki so ga pod krinko posneli z izvršnim direktorjem podjetja, v katerem ta "naročniku" (novinarju) razlaga, kako lahko vplivajo na rezultate volitev v Šrilanki. Metode gredo daleč prek podatkovnega rudarjenja in vključujejo prave mafijske prijeme, kot so podkupnine in prostitutke, za publiciteto pa zlahka poskrbijo prek interneta. V Cambridge Analytici so se na posnetke odzvali z besedami, da tega ne počnejo in da s pogovori zgolj preverijo, ali njihovi naročniki nimajo v mislih kakšnih...

BBC - Če bi bil Facebook država, bi bil večji tudi od Kitajske. Ameriško tehnološko podjetje ima danes dve milijardi uporabnikov, več kot 300 petabajtov podatkov in je le lani zabeležilo za slabih 30 milijard dolarjev prihodkov. "Vsi uporabniki Facebooka, ki na platformo nalagamo svoje fotografije, komentiramo objave drugih … pravzaprav na nek način delamo za Facebook. Zato je zelo problematično, da pravzaprav ne vemo, kaj se dogaja znotraj podjetja,", je motivacijo za svoje delo za BBC komentiral Srb Vladan Joler, ki s svojim podjetjem iz Beograda Share Lab analizira ozadje Facebooka.

Joler si je s svojo ekipo že pred leti zadal nalogo, da bo ugotovil, kako podatki prihajajo v svet Facebooka, kaj se z njimi zgodi znotraj platforme, in kaj se z njimi dogaja, ko...

TechCrunch - Obogatena resničnost v kamerah, chatboti in Facebook kot svet navidezne resničnosti. To so glavne novosti v svetu modrega velikana, ki jih je podjetje včeraj predstavilo na konferenci za razvijalce rešitev za Facebookov ekosistem. Glavni nagovor na konferenci je imel CEO podjetja Mark Zuckerberg, ki je večino časa porabil za predstavitev platforme za obogateno resničnost. Zelo na hitro pa je komentiral tudi najnovejši primer umora v živo prek Facebooka, ki v zadnjih dneh pretresa ZDA (podobnosti s slovensko zgodbo so pač le naključne). Vendar tudi tokrat je bila očitno v ospredju predvsem tehnologija. In kakšne bombončke je pripravil Facebook?

Obogatena resničnost oziroma kaj še nismo...

Slo-Tech - Na prelomu tisočletja so bili prvi informacijski monopoli že skoraj nedotakljivi. Ameriška država ni razbila monopola Microsofta na računalniških namizjih, razvoj mikroprocesorjev in elektronskih vezij je narekoval Intel. IBM se je počasi umikal v veliko podatkovje in obdelavo informacij, kar je v knjigi Building IBM: Shaping an Industry and Its Technology (2009) namignil dolgoletni predavatelj in raziskovalec pri IBM Emerson W. Pugh. Začenjala se je podatkovna ekonomija in med internetne velikane so se prebijala čisto drugačna podjetja -- brez tovarn, fizičnih izdelkov in stotisočev zaposlenih.

Prvi vplivni tehnološki milenijec je bil Google -- iskalniško podjetje, ki je bilo sprva le matematični algoritem v doktorski nalogi. Njegov nastanek in kulturo sta podrobno predstavila John Battelle v knjigi The Search: How Google and Its Rivals Rewrote the Rules of Business and Transformed Our Culture (2005) in Steven Levy v knjigi In the Plex: How Google Thinks, Works, and Shapes Our...

ECJ - V postopku pred Sodiščem EU je generalni pravobranilec pravkar podal priporočilo, da naj se krovni sporazum o dopustnosti iznosa osebnih podatkov v ZDA odpravi. Če bi sodišče sledilo temu mnenju, bi to lahko izsililo pomembne spremembe v režimu, kako ameriška podjetja ravnajo z osebnimi podatki nas Evropejcev. Primer seveda zadeva ponudnika družbenega omrežja Facebook in njihovo benevolentno sodelovanje z ameriškimi obveščevalnimi službami. Poglejmo.

Facebook ima trenutno skoraj poldrugo milijardo aktivnih uporabnikov (ki še kar prihajajo), vendar se njihov pravni oddelek trenutno ukvarja predvsem z enim posameznikom, ki njihove storitve pravzaprav ne želi več uporabljati.

O delu avstrijskega pravnika in aktivista Maxa Schremsa smo že pisali. Njegova zgodba se je začela pred dobrimi štirimi leti, ko je tekom študijske izmenjave v ZDA poslušal predavanja Facebookevega prvega pravnika za vprašanja zasebnosti (chief privacy officer) in bil zelo razočaran nad njegovim, "ameriškim"...

Slo-Tech - Facebook kupuje podjetje WhatsApp, ki skrbi za istoimensko aplikacijo za mobilno sporočanje. Zanjo bodo odšteli rekordnih 19 milijard dolarjev, od tega 12 milijard dolarjev v delnicah Facebooka, štiri milijarde dolarjev v denarju in tri milijarde dolarjev v delnicah z omejitvijo odtujitve (RSU). Če kupčija propade, recimo zaradi nesoglasja varuhov konkurence, bo Facebook plačal dve milijardi (pol v delnicah, pol v denarju) penalov.

WhatsApp je sila priljubljena aplikacija za hipno sporočanje na mobilnih telefonih, ki deluje praktično na vseh platformah (Apple, Android, Windows Phone, BlackBerry, Symbian,...

Facebook - Dva tedna po odkritju napada na Twitter je tudi Facebook priznal, da je bil žrtev enakega napada. Pred približno mesecem dni so odkrili, da so napadalci preko iste ranljivosti kakor v primeru Twitterja uspeli pridobiti dostop do Facebookovega sistema. Tudi to pot so napadalci zaposlenim poslali elektronsko pošto, ki je vsebovala povezavo do zlonamerne strani. Slednja je izkoriščala znano ranljivost v Oraclovi Javi, tako da je že sam obisk strani zadostoval za okužbo računalnika. Še več, omenjena ranljivost Javi ne zahteva niti tega, saj lahko ustrezna koda za Javo samodejno prenese zlonamerni program, ne da bi uporabnik sploh kam odpotoval. V konkretnem primeru je nekaj zaposlenih obiskalo stran za razvijalce mobilnih aplikacij, ki je bila okužena, tako da je uspela zaobiti peskovnik v...