Slo-Tech - Za nemalo vznemirjenja je poskrbela napovedana sprememba uredniške politike odprte znanstvene revije eLife, ki bo januarja prenehala zavračati članke, ki jih pošlje v pregled recenzentom. Ne glede na njihovo oceno bo članek objavljen skupaj s komentarji recenzentov (peer review). Kot je v intervjuju povedal izvršni direktor Damian Pattinson, se s tem umikajo s funkcije vratarja in raziskovalcem ponovno vračajo nadzor nad svojimi članki. Odzivi so zelo mešani.

V klasičnem uredniškem scenariju raziskovalci pošljejo svoje članke v čim boljšo revijo, kjer ga urednik najprej oceni, ali je sploh primeren za objavo. Če je prva ocena pozitivna, gre članek v pregled nekaj strokovnjakom s področja, ki ga anonimno komentirajo in ocenijo, ali ga bo možno objaviti - običajno zahtevajo kakšne popravke in dopolnitve - ali pa ne. Na koncu odloči urednik. Revija eLife, ki sodi med ugledne revije na področju bioznanosti, pa je že lani uvedla prve spremembe. Objavljali bodo le članke, ki so bili...

Slo-Tech - Kakovost znanstvenih člankov se zagotavlja z recenzentskim sistemom, o katerem smo že precejkrat pisali. Načeloma plemenito opravilo založniki in uredniki pričakujejo od znanstvenikov brez plačila, pri čemer so recenzenti lahko v konfliktu interesov, na tesnem s časom ali zgolj nesramni. Zamisel je preprosta in je v nekih drugih časih odlično delovala - urednik prejete članke pošlje nekaj strokovnjakom s področja, ki podajo mnenje in predloge za izboljšave, pri čemer avtor njihove identitete ne pozna. Na ta način se zagotavlja višja kakovost dela in iztrebi slabo znanost. Žal se je sistem izrodil. Večina znanstvenikov ima izkušnje z recenzentskimi mnenji, za katera je od daleč jasno, da so jih pisali nekompetentni ali pa samo zlobni posamezniki, ki so članek želeli sestreliti. Recenzent 2 ima celo svojo stran na Facebooku.

Zato je bil skrajni čas, da nekdo objektivno pogleda, ali je recenzentski sistem res slab.V PeerJ so objavili rezultate raziskave, v kateri so analizirali...

Slo-Tech - Eden izmed najslavnejših kriptografskih problemov ostaja nerešen. Minuli teden smo dobili še eno izmed "rešitev" Vojničevega rokopisa, za katero se je kot za vse predhodne izkazalo, da to ni. Nicholas Gibbs je v The Times Literary Supplement objavil, da je razvozlal vsebino skrivnostnega rokopisa. Toda strokovnjaki so hitro pokazali, da njegova argumentacija ni prepričljiva in da v resnici ni pokazal nič konkretno novega, zato rokopis ostaja nerazvozlan.

Znamenit rokopis je nastal na severu Italije v začetku 15. stoletja, njegova vsebina pa do danes ni znana. Ohranjenih je 240 od vsaj 272 strani rokopisa, ki je napisan v neznanem jeziku v neznani pisavi. Vsebuje ogromno ilustracij in skic, ki vsebujejo vse od rastlin do...

Nature - O recenziranju znanstvenih člankov (peer-review) je bilo prelitega že toliko črnila, da bi težko povedali kaj novega. Zato se je glavni urednik znanstvene revije s področja organske sinteze Synlett Benjamin List odločil, da bo zamenjal klasično recenziranje z množičnim. Rezultati so navdušili.

Ni raziskovalca, ki ne bi imel slabih izkušenj s sistemom recenziranja, kot obstaja trenutno. V teoriji zveni dobro - urednik prejme članek, ki ga posreduje dvema ali trem strokovnjakom s področja, ki ga preberejo in podajo anonimne komentarje, kaj je treba popraviti in ali je sploh primeren za objavo. V praksi pa je sistem pokvarjen in za vse sodelujoče predstavlja muko. Avtorji na trnih več mesecev čakajo...

Slo-Tech - V znanstveni reviji Tumor Biology so umaknili (retract) 107 znanstvenih člankov, za katere se je izkazalo, da niso šli skozi pošteno recenzijo pred objavo. To še zdaleč ni prvi umik znanstvenih člankov, je pa eden večjih, še zlasti ker so vsi članki iz iste revije. To spet odpira debate o funkcioniranju znanosti.

O znanstvenem kolesju od rokopisa do članka smo že večkrat pisali, a vseeno povzemimo, kako objava članka poteka in kaj se je zgodilo v konkretnem primeru. Raziskovalska uspešnost se meri skoraj izključno s prestižnostjo člankov, ki jih uspejo o svojih rezultatih objaviti znanstveniki. Merilo za prestižnost člankov pa je, žal, faktor vpliva revije, v kateri članek...

Nature - Ponovno se bomo malce obregnili ob lažnive znanstvene revije, ki prežijo na nič hudega sluteče raziskovalce in jih skušajo opetnajstiti. Večkrat smo že videli, kako enostavno je v te revije proti plačilu poslati popolnoma neumne članke, to pot pa so pokazali, da je preprosto postati tudi urednik ali celo odgovorni urednik takih revij.

Znanstvene revije se delijo v tri velike skupine: tradicionalne, odprte in lažnive oziroma plenilske. Prve so tradicionalno najuglednejše, čeprav smo že slišali ogromno kritik na njihovo ceno. V njih lahko objavljamo brezplačno, prav tako morajo svoje delo brezplačno opraviti recenzentje, a je zato naročnina na revijo zelo...

Nature - Na teh straneh smo že večkrat pisali o spornem ravnanju, ki ga zasledimo v akademskih vodah in sega od še najbolj nedolžnega nepotrebnega citiranja (da bi si zvišali možnost objave članka) do hudih finančnih prevar pa vse do absurdnih objav nesmiselnih člankov. Cyril Labbé z Univerze Joseph Fourier v Grenoblu je sestavil računalniški algoritem za odkrivanje nesmiselnih računalniško generiranih člankov, ga pognal skozi povzetke s konferenc (proceedings) iz let 2008-2013 in našel 120 popolnoma nesmiselnih člankov. Ti niso bili objavljeni v kakšnih obskurnih revijah, ampak večinoma pod okriljem IEEE, manjši del pa v Springerjevih publikacijah.

Kot je znano, sestaviti nesmiseln znanstveni članek ni posebno težko, še zlasti od leta 2005, ko so na MIT-u pripravili SCIgen. Gre za orodje, ki...

XvsXP - Večkrat smo že pisali o tegobah znanstvenega sveta, ki mu vladajo popolnoma isti vzgibi kakor v ostalih sferah življenja. Znanstvena odličnost še zdaleč ni edini in mnogokrat niti najpomembnejši faktor, ampak se tu skriva še cel kup drugih. Po zadnji kritiki kakovosti in recenzije člankov, se bomo danes spet obregnili ob založnike in avtorske pravice znanstvenikov.

O založbi Elsevier, ki ima pod svojim okriljem kopico uglednih znanstvenih revij, je bilo prelitega že mnogo črnila, tudi bojkot je bil način upora. Če smo pošteni, Elsevier ni edini založniški orangutan, le eden največjih in najbogatejših je...

Slo-Tech - Afera, ki je nedavno izbruhnila zaradi ugotovljenih manipulacij faktorja vpliva nekaterih znanstvenih revij, je priložnost za osvetlitev tega problema in vnovičen razmislek. Faktor vpliva se izračunava za vsako resno znanstveno revijo, kar počne Thomson Reuters. Izračuna se tako, da se v začetku leta i+1 pogleda, koliko člankov iz leta i je citiralo v tej reviji objavljene članke v letih i-2 in i-1. O smiselnosti tega početja je bilo prelitega že ogromno črnila, tudi na naši strani. Glavni problem je, da z enakimi vatli merimo različne znanstvene discipline, ki imajo svoje zakonitosti glede citiranja in časovnega zamika med objavo in citiranostjo. Na primer, biokemijski članki imajo običajno veliko...

Slo-Tech - V znanosti se danes soočamo s hudo inflacijo vsega mogočega razen sredstev. Napihujejo se nazivi, olepšujejo se raziskave, povečuje se število objavljenih člankov in prijavljenih projektov, čeprav kakovost temu ne sledi. Konkurenca je kruta in vrednotenje raziskovalnega dela izključno po objavah (pri nas je situacija še malo bolj okorna, saj šteje le število objav, normirano s faktorjem vpliva revije) je pripeljalo tudi do vprašljivih praks.

Po eni strani to vidimo z naraščanjem števila umaknjenih člankov, za katere so po objavi ugotovili hude...